V okviru Prvega izziva 2015 naj bi omogočili 2859 subvencioniranih zaposlitev za mlade brezposelne s stalnim bivališčem v vzhodni Sloveniji. Javno povabilo je zavod objavil novembra lani, prijave bodo sprejemali do konca junija oziroma do porabe sredstev. Tokrat je na voljo 20,7 milijona evrov, podjetje pa za vsakega mladega zaposlenega, ki med drugim še ni dopolnil 30 let in mora biti tri mesece neprekinjeno prijavljen v zavodovi evidenci za brezposelne, dobi subvencijo v višini 7250 evrov za 15-mesečno zaposlitev s trimesečno preizkusno dobo.

Leta 2012 je bilo v Prvi izziv vključenih 2888 mladih, leta 2014 pa samo 477. Na zavodu so z izkupičkom zadovoljni, saj je od skupno 3365 vključenih mladih v Prvi izziv še vedno zaposlenih 2553, kar je 76 odstotkov.

Mladi mora biti iz »prave« občine

Odzivi med delodajalci ob zadnji objavi javnega povabila Prvi izziv, na katerega se lahko podjetja tokrat prvič prijavljajo tudi elektronsko, so precej različna. V Siliku, ki vsako leto odpre 20 novih delovnih mest, na katera zaposlujejo večinoma mlade, so v okviru Prvega izziva 2012 zaposlili pet mladih, štirje so še vedno del njihove ekipe, ki šteje že več kot 270 ljudi. Na Prvi izziv 2014 in 2015 se niso prijavili. »Program je vsako leto bolj omejen z izločitvenimi kriteriji, ki onemogočajo prijave. Zadnje javno povabilo izloča vse mlade brezposelne, ki živijo v 'napačni' občini. Če zaradi tega omejitvenega kriterija denar ne bo porabljen, bo to res škoda,« meni Marjeta Borštnik, odgovorna za kadre v Siliku.

Po podatkih zavoda so podjetja do včeraj poslala 805 ponudb za 900 zaposlitev, kar je samo 31,5 odstotka od predvidenih vključitev. Če se bodo podjetja še naprej prijavljala s podobno dinamiko, denar ne bo počrpan v celoti. Od sredine februarja podjetja lahko svoje ponudbe oddajajo elektronsko in do 9. marca je zavod dobil polovico vseh ponudb prek portala za delodajalce. Zavod podjetja posebej opozarja, naj pred oddajo ponudbe preverijo na finančni upravi, ali imajo res poravnane vse obveznosti. Za četrtino podjetij namreč kaže, da jih nimajo, opozarjajo na zavodu.

Podjetja so v preteklosti mlade v sklopu Prvega izziva zaposlovala predvsem na delovnih mestih, kot so natakar, prodajalec, administrator, komercialist, delavec za preprosta dela in voznik. Zavodovi predstavniki uresničevanje pogodbenih obveznosti preverjajo tudi na terenu, vendar pa preverijo samo do pet odstotkov podjetij na leto. Poleg tega ne preverjajo, kako podjetje dejansko posluje. Preverijo namreč samo, ali je podjetje v stečaju, postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije, ne pa tudi bonitetne ocene.

V Arcontu, ki skupaj s podjetjem Arcont IP zaposluje okoli 830 ljudi, so lani zaposlili kar 126 mladih, vendar pa Prvega izziva niso izkoristili, saj je pogoj, da je oseba vsaj tri mesece neprekinjeno v evidenci brezposelnih oseb.

»Kader, kakršnega zaposlujemo, je deficitaren in praviloma ni na zavodu, sploh pa ne več kot tri mesece. Več kot tri mesece so na zavodu prijavljeni kvečjemu tehnično izobraženi starejši brezposelni ali pa brezposelni z omejenimi delazmožnostmi oziroma drugimi interesi v neki fazi življenja. Za take pa prvi izziv ne pride v poštev bodisi zaradi starosti bodisi zato, ker se zaradi nekih ugotovljenih pomanjkljivosti v postopku selekcije delodajalec ne bo odločil za daljšo pogodbo o zaposlitvi. Tudi 18 mesecev je v takih primerih preveliko tveganje, prejšnji razpis pa je celo zahteval takojšnjo zaposlitev za nedoločen čas,« poudarja Metka Svetec Šooš, vodja kadrovske in splošne službe v Arcontu.

Ukrepi za mlade čim prej

Tudi v RLS Merilni tehniki prepoznavajo omejevalne kriterije. »Na razpis Prvi izziv smo se v preteklosti prijavili dvakrat. Čeprav zaposlujemo veliko mladih, ki prej še niso bili redno zaposleni, kandidat redko izpolnjuje vse pogoje za razpis. Ustavi se na točki, da je vsaj tri mesece prijavljen v evidenci brezposelnih oseb. Razumem pogoj, saj je razpis namenjen spodbujanju zaposlovanja težje zaposljivih mladih. Če bi začeli rahljati pogoje, bi se spričo 'iznajdljivosti' delodajalcev namen razpisa lahko kaj hitro izgubil. Tako da te varovalke razumem,« poudarja Ilijana Šuligoj Javornik, vodja kadrov v zlati gazeli 2015. Vendar pa meni, da če sredstva niso počrpana, razpis ni dobro oblikovan in pogoji niso ustrezni.

»Ko podjetje išče ustreznega kandidata, pomeni, da išče ustrezna znanja, ustrezen potencial, ne nazadnje ustrezne osebnostne lastnosti. Podjetje ne išče kandidata, ki je tri mesece prijavljen v evidenci brezposelnih oseb. Možnosti, da se poklopi še ta pogoj, niso prav velike. V zadnjih petih letih se nam je kljub zelo velikemu zaposlovanju to zgodilo dvakrat. In takrat smo to priložnost izkoristili. A oba kandidata bi zaposlili tudi brez tega pogoja,« opisuje Šuligoj-Javornikova.

Mnenja je, da bi se morali ukrepi za izboljševanje zaposlovanja mladih začeti prej, v času šolanja z obvezno prakso. »V našem podjetju imamo zelo dobre izkušnje s praktičnim usposabljanjem na vseh nivojih šolanja. V zadnjih osmih letih smo po zaključku študija zaposlili praktično vse naše praktikante.«

V Arcontu pa so za zelo primeren ukrep prepoznali delovni preizkus in usposabljanje brez delovnega razmerja »To smo vselej izkoristili, saj lahko tako delodajalec kot brezposelni preverita, ali se ujemata. Ob tem tudi ni pogoj, da podjetje človeka zaposli za daljši čas, saj je kadrovske potrebe velikokrat težko oceniti vnaprej. Koristili smo tudi 157. člen ZPIZ-1, v sklopu katerega smo podjetja dobila povrnjene plačane prispevke za prvo zaposlitev mlajših od 26 let. Na žalost ta člen oziroma ukrep začasno do konca leta 2017 ne velja več. Oba ukrepa sta za podjetja bistveno bolj zanimiva, saj predstavljata manjše tveganje, poleg tega ni pogoj, da je oseba prej tri mesece na zavodu. Opažamo namreč, da se vse več iskalcev zaposlitve sploh ne prijavi na zavodu, pač pa si najprej skušajo zaposlitev poiskati sami,« poudarja Metka Svetec Šooš.

Po njenem mnenju je dobro, če je hkrati na voljo več ukrepov, da lahko razpršeno pokrivajo različne ciljne skupine, delodajalec pa lahko izbere tisto osebo in ukrep, za katera oceni, da sta glede na kadrovsko potrebo v danem trenutku najbolj primerna. »Ugotavljamo, da ta razpršenost manjka oziroma ni kontinuitete, saj ko se en razpis zaključi, se ponavadi na naslednjega čaka predolgo«.