Med lanskoletnimi prvomajskimi prazniki je Robert Peterlin, član Prostovoljnega gasilskega društva Matena pri Igu, opazil, da štorklja preletava vaški gasilski dom. Kmalu zatem je priletela še ena in začeli sta plesti gnezdo na stolpu gasilskega doma, kjer gasilci sušijo cevi. Nista minila dva meseca, ko je sad njune ljubezni pomolil glavico iz gnezda. »Morda jih je bilo več, a videl sem le enega mladiča. Žal je začetno navdušenje skalilo dejstvo, da sta štorklji izbrali povsem neprimerno lokacijo za svoje domovanje. Vedeli smo, da bo to prineslo težave,« je pojasnil Peterlin.

In res. Nedavno je odstopila pločevina in voda je začela zamakati stolp, v katerem je tudi gasilska sirena. Gasilci iz Matene so za štorklji povedali županu Janezu Cimpermanu, ta pa je zaprosil Zavod RS za varstvo narave za premestitev gnezda na primernejšo lokacijo. »Na leto iz takšnih ali drugačnih vzrokov premestimo od pet do deset gnezd, operacije pa so načeloma stoodstotno uspešne. Le v eno prestavljeno gnezdo se doslej štorklje niso vrnile, ampak tudi za to ni bil kriva preselitev. Štorklja se enostavno ni vrnila iz Afrike, zato si je samec poiskal novo družico, s katero sta spletla novo gnezdo,« je povedala Mateja Nose Marolt iz zavoda za varstvo narave.

Gos v štorkljinem gnezdu

Nova poletna rezidenca matenških štorkelj je bila izbrana ob potočku na bližnjem travniku, kamor so člani grosupeljske izpostave Elektra Ljubljana že pred dnevi vkopali lesen električni drog. »Najprej se bomo z dvigalom povzpeli na gasilski stolp in si ogledali situacijo, nato pa bomo dvignili še železni podstavek. Če bo šlo vse po načrtu, bomo z posebno vrvjo 'odžagali' gnezdo, ga položili na podstavek in ga z dvigalom spustili na tovornjak,« je akcijo napovedal član grosupeljskih specialcev Franc Kastelec. Rečeno – storjeno. Čeprav štorkljinih gnezd v nasprotju s svojimi tovariši še ni prestavljal, se je zdelo, kot da to počne že vse življenje. »Marsikaj smo že prestavljali, a tole je, priznam, kar zahtevno. Potrebna je zvrhana mera koncentracije, saj mora ostati struktura gnezda nepoškodovana. Mislim, da nam je kar uspelo,« se je muzal ob brezhibno opravljenem delu.

Ko so železni podstavek z nepoškodovanim gnezdom vred položili na tla in kovali načrt, kako ga varno prepeljati na novo lokacijo, je eden od razposajenih gasilcev v bližnjem hlevu pograbil gos in jo položil v gnezdo. »Takole bo videti štorklja v gnezdu,« je izzival fotografe, medtem ko je gos, kot bi bila vajena poziranja, nepremično buljila v bliskavice. Ko je poteklo pet minut njene slave, je samovoljno odfrčala, matenški gasilci in člani grosupeljske enote za reševanje štorkelj pa so gnezdo vnovič pripeli na dvigalo in ga s tovornjakom previdno prepeljali na novo lokacijo ob potočku.

Na Barju trenutno gnezdijo trije pari

Medtem ko so vešči upravljalci dvigala s prvim zamahom dvignili gnezdo na vrh lesenega droga, se je v glavni vlogi zopet izkazal Franc Kastelec. S kovinskimi ukrivljenimi nastavki na nogah in privezan z varnostnim pasom je kot prekaljeni maček splezal na vrh droga, da bi pričvrstil gnezdo. Njegov kolega, ki je z navdušenjem spremljal Kastelčev podvig, je razložil, da so to posebne plezalke, ki imajo tudi oprijemala. »Ta se kot kremplji zasadijo v les in olajšajo plezanje, zato se jim je včasih reklo – mački za plezanje,« je razodel. Navadne smrtnike je podučil: »Če tega ne obvladaš, nimaš kaj početi v našem poslu.«

Nad bliskovito in uspešno preselitveno akcijo so bili navdušeni tudi v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), kjer pravijo, da bomo v prihodnje bržkone lahko opazovali še več štorkelj na pragu glavnega mesta. »Štorklje se v zadnjih letih s tradicionalnih območij v severovzhodni Sloveniji širijo predvsem v osrednjo Slovenijo. Na Ljubljanskem barju trenutno gnezdijo trije pari, vse več jih je na Dolenjskem. Dolenjski pari tudi vzredijo veliko več mladičev kot pari v Prekmurju, ker je prekmurska krajina zaradi intenzivnega kmetijstva vse bolj degradirana. Prej je bilo veliko močvirnih travnikov, zdaj pa je vse izsušeno in spremenjeno v njive, zato štorklje v Prekmurju ne dobijo dovolj hrane in se selijo na druga območja,« je pojasnil varstveni ornitolog Jernej Figelj.