Izredna revizija poslovanja Centra za socialno delo (CSD) Trbovlje je potrdila nepravilnosti, ki smo jih konec minulega leta razkrili v Dnevniku. Center se je, ko ga je še vodila zdajšnja poslanka vladne stranke SMC Irena Grošelj Košnik, prikrito zadolževal in od leta 2011 so zamujali pri plačilu prispevkov zaposlenih, sprva le za nekaj dni, nazadnje pa je imelo 12 zaposlenih za štiri mesece neporavnanih prispevkov za socialno varnost. A ugotovitve revizork segajo še precej globlje v nepravilno poslovanje, ki so ga za zdaj neznani storilci očitno skušali zakriti z odstranitvijo dokumentacije iz računovodstva. Zadevo so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že predali kriminalistom.
Revizorki sta se kasneje sicer dokopali vsaj do dokumentov iz leta 2014, a ob tem ugotovili, da je bila tudi razpoložljiva dokumentacija v računovodstvu neurejena in nepopolna. Ker je računovodkinja konec leta sporazumno prekinila zaposlitveno pogodbo, pa pri reviziji sploh ni sodelovala, razen da je povedala, da je bilo do njenega odhoda v pisarni vse v redu.
A kot razkriva revizijsko poročilo, je bilo stanje v zadnjih petih letih, za kolikor časa so center vzeli pod drobnogled, vse prej kot v redu. Spomnimo, da je Grošelj-Košnikova leta 2012 najela prvi kredit, s katerim je želela premostiti likvidnostne težave in zamude pri izplačilih sredstev za zaposlena, katerih zaposlitev je financiral evropski socialni sklad. Podobno se je zadolžila tudi leto kasneje, ker se likvidnostne težave s tem niso končale, pa je po njenem odhodu v poslanske klopi poleti 2014 še tretje posojilo najela takratna vršilka dolžnosti direktorice Nataša Pavlovič.
Posojila brez podlage in sumljiva izplačila gotovine
Skupno je šlo za 124.882 evrov posojil in 4284 evrov stroškov njihove odobritve, o katerih pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni vedelo vse do novembra lani, CSD pa po njihovem ni imel nobenega tehtnega razloga, da bi se sploh lahko zadolžil. Grošelj-Košnikova pri tem odgovornost prelaga na svet zavoda, češ da so soglasje k zadolžitvi dali njegovi člani in da bi lahko obvestili tudi ministrstvo, a težava je tudi to, da vodstvo centra kreditov ni vključilo niti v finančne načrte niti v letna poročila o poslovanju. Še več, soglasje za posojilo leta 2013 je svet zavoda podal na korespondenčni seji, ki je morda sploh ni bilo. Edino dokazilo, da so jo sklicali, je namreč sprejet sklep o soglasju k zadolžitvi, pod njim pa domnevno ponarejen podpis Pavlovičeve, takrat še predsednice sveta zavoda. Ta je namreč revizorkama povedala, da se korespondenčne seje ne spomni, kot tudi ne, da bi sklep o soglasju h kreditu podpisala. Nadalje tudi revizorki ugotavljata, da je njen podpis na tem dokumentu drugačen od njenih podpisov na drugih dokumentih.
Pavlovičeva je revizorkama povedala še, da je Grošelj-Košnikova po 24 letih vodenja CSD Trbovlje ni seznanila s finančnim stanjem centra, temveč jo je napotila k računovodkinji, na katero da se lahko zanese. Tu pa se bistvo ugotovljenih nepravilnosti šele dobro začne. Računovodkinja, ki je imela v času direktorovanja Grošelj-Košnikove večkrat časovno neomejena pooblastila za finančno poslovanje, je namreč od leta 2010 do 2015 na dva tekoča računa prenakazala kar 314.182 evrov, ta denar pa nato izplačevala v gotovini, pri čemer CSD za številna izplačila ne more dokazati njihove upravičenosti. Šlo je namreč za nakazila različnim osebam, ki jih niso našli na seznamu upravičencev socialnih pravic, v številnih primerih je bilo nakazanih več sredstev, do kolikor so jih bili prejemniki upravičeni, od leta 2011 do 2014 pa je šlo dobrih 29.000 evrov celo osebi, ki je umrla februarja 2010. V omenjenem obdobju je bilo na ta računa nakazanih tudi 67.767 evrov za plačo, regres in poračun računovodkinje, kam je šel preostali denar, pa ni jasno, še razkrivata revizorki, ki sta nakazovanje na osebne bančne račune odstopili v preiskavo kriminalistom, saj sami za poizvedovanje in vpogled v transakcijske račune fizičnih oseb nimata pristojnosti. Sumita pa, da je šlo pri vsem skupaj za oškodovanje Centra za socialno delo Trbovlje.
Grošelj-Košnikova: Nisem iz računovodske stroke
Grošelj-Košnikova, ki ob razkritju nepravilnosti pri zadolževanju centra in zamudah pri plačilu prispevkov zaposlenim odgovornosti ni hotela sprejeti vse do konca revizije, je trenutno sicer na bolniškem dopustu, a sodeč po njenem odzivu revizorjem, češ da za početje računovodkinje ni vedela in ji je, ker ne prihaja iz računovodske stroke, povsem zaupala, in dejstvu, da za njo še vedno stoji tudi glavna vladna stranka SMC, katere temeljno načelo je slediti pravni državi, odgovornosti, pravičnosti in etičnosti, njenega odstopa s poslanskega mesta tudi zdaj ni pričakovati. Vodja poslanske skupine SMC dr. Simona Kustec Lipicer je namreč v ospredje revizije postavila sistemske pomanjkljivosti v nadzorih delovanja centrov za socialno delo, ni pa problematizirala odgovornosti direktorjev centrov za socialno delo za izkoriščanje omenjenih sistemskih pomanjkljivosti.
So pa to storili na ministrstvu oziroma direktoratu za socialne zadeve. Direktor direktorata Štefan Lepoša je namreč jasno izpostavil odgovornost direktorjev za storjene nepravilnosti pri poslovanju, v trboveljskem primeru pa za sporna označil tudi pooblastila, ki jih je Grošelj-Košnikova dajala računovodkinji pri izvajanju finančnega poslovanja centra. »Treba je močno povečati stališče do odgovornosti direktorjev centrov za socialno delo, zato se je ministrica (Anja Kopač Mrak, op. p.) zato, da bi se izognila podobnim zadevam, odločila za podobne revizijske postopke na še dvanajstih naključnih centrih za socialno delo,« je dejal Lepoša.
