Kendrick Lamar ni še niti dobro pospravil svojih petih grammyjev, ko je že presenetil s svojim novim dolgometražnim studijskim delom. Železo se kuje, dokler je vroče? Morda, a ne bi rekel. Kendrick Lamar je vroč in vse, česar se loti, prej ali slej postane del njegovega železnega repertoarja.
Letošnji nesporni zmagovalec 58. podelitve grammyjev, najljubši raper ameriškega predsednika Baracka Obame in zagotovo eden od največjih živečih vzornikov nikoli pozabljenega Tupaca je držal obljubo, ki jo je dal v enem od svojih zadnjih intervjujev, v katerem je med vrsticami zatrjeval, da ima nov glasbeni material. In da se je lirika precizno zložila v inštrumentalne aranžmaje in je tudi brez dodatnega poliranja vse nared, išče le primerne naslove skladb. A nič ne de.
Odločno o ameriški realnosti
Album Untitled unmastered bo ostal zapisan kot zbirka neimenovanih naslovov skladb v vrstnem redu od ena do osem. Kot da bi nam hudomušno razsvetljeni Kendrick vrgel ultimativno poslušalsko vabo, v kateri si bomo lahko po mili volji izmišljali morebitne naslove njegovih novih osmih zvočno-liričnih numer. Kot da bi to osmišljanje ali numerološko podnaslavljanje kaj pomenilo. Osredotočeni boste na vsebino in ne na zunanjo podobo!
Že prejšnji superhvaljeni album To Pimp A Butterfly je imel slovnični poseg v naslov, kajti prvotni naslov To Pimp A Caterpillar je Kendrick zamenjal zaradi morebitne aluzije na kratico iz začetnih besednih črk – TUPAC. A s tem se njegov glasbeni in vsesplošni družbeni ter politični nazor ni zmanjšal niti za milimeter. Kajti Kendrick Lamar je eden redkih novodobnih hiphop ustvarjalcev, ki žanru vračajo prepotrebno patino iz slavnih časov, daleč od izprijenega in izpraznjenega blišča komercializacije in globalizacije. Povedano drugače, Lamar ima s svojim odločnim stališčem do ameriške realnosti in ozaveščeno zrelostjo vso potrebno moč besede, ki loči zrno od plev, najprej v svoji afroameriški skupnosti, nato pa tudi širše.
Plošča zakamufliranega besa
Album Untitled unmastered, četudi presenetljivo brez odvečnega pompa izstreljen na glasbeni trg (najprej na spletnem glasbenem servisu spotify), prihaja natanko leto dni po omenjenem To Pimp A Butterfly, a ravno pravi čas, da zmeša štrene popkulturnih fascinacij med Kanyejem Westom in Donaldom Trumpom.
Kendrick Lamar ne odkriva tople vode, ko ponuja lastno videnje Amerike (»selling me just for $10,99«), res pa je, da je njegov glas še kako pomemben, če vzamemo v precep generacijo, ki jo predstavlja. Tudi takrat, ko spregovori o policijskem nasilju, ki je načrtovano in vzgojeno le z enim ciljem, Lamar ne izhaja s stališča sovraštva. Je pa res, da svoj bes vešče kamuflira v nadrealistične sekvence iz življenja, iz katerih je lahko prebrati in identificirati globalni problem rasizma, ksenofobije in drugih deviacij, ki jih ponujajo doktrine zadnjega stadija neoliberalnega kapitalizma. Untitled unmastered ni le politično naravnan album in tukaj ni zaslediti prostaškega seksizma. Izluščiti najboljše na njem pa je – posebna težava. A vseeno, poskusite z vrstnim redom od 6. skladbe z dopolnilnim milozvočnim glasom CeeLoja Greena in potem pogumno k 1, 3, 7, 2, 5, 8, 4. Ali pa se sami pozabavajte s kombinatoriko brezimenskih, a vnovič briljantnih skladb vodilnega ameriškega raperja.
