Res je. Proračun je »izdajalec«. Danes zato v zvezi z vprašanjem, koliko stane en sam poslanec, objavljam proračunske številke za leto 2014, ki so zagotovo točne. Na proračunskih postavkah 3001, ki se imenuje »Plače«, in 1175, imenovani »Strokovna pomoč poslancem«, iz katerih se financira tudi izvajanje nalog poslancev, je številka za leto 2014 zgovorna. Porabljenih je bilo 15,681.050 evrov, od tega za plače 13,637.511 evrov.
Še en podatek najdemo, to je podatek, da je bilo v letu 2014 v državnem zboru povprečno 90 poslancev. Dodajmo še en podatek, to je podatek, da v te stroške niso šteti naslednji stroški: izdatki za blago in storitve, transferji nepridobitnim organizacijam in ustanovam (strankam) ter nakup in gradnja osnovnih sredstev. No, pa se poigrajmo najprej s povprečno plačo poslanca, kot pravi Ajpes. Povprečno stane poslanec proračun 5716 evrov na mesec, torej letno 68.592 evrov. Ker so plače vseh zaposlenih v državnem zboru na eni postavki, ni težko izračunati, koliko so znašale samo za zaposlene (torej neposlance) v državnem zboru. V državnem zboru je bilo leta 2014 zaposlenih 338 javnih uslužbencev. Če odštejemo poslance, je torej javnih uslužbencev 248, s povprečno bruto-bruto mesečno plačo 3194 evrov. Ta znesek pomnožimo z 12 meseci in dobimo podatek o letnih bruto plačah zaposlenih, to je 9,507.770 evrov. Ta znesek delimo z 90 poslanci in dobimo 105.641,89 evra letno na poslanca ali 8803,49 evra na mesec.
In končno seštejmo znesek za plačo poslanca 5716 evrov in znesek za plače v DZ 8803 evre in dobimo 14.519 evrov na poslanca na mesec. Toda, pazite: brez stroškov čistilk, kuharic, natakarjev, varovanja ter sofinanciranja strank. Te stroške bi morali še dodati.
Lepo torej skrbimo za poslance. Zakaj vlada Mira Cerarja to prikriva ljudem? In zakaj namenja našemu državljanu s polno pokojninsko dobo in najnižjo pokojnino le 434 evrov na mesec? Odgovor je jasen vsem nam. Proračun in njegovi podatki v tem kontekstu izdajajo tudi Cerarja in njegovo vlado. Za konec pa še vprašanje za poslance, ki bi želeli postati raziskovalni, neodvisni, objektivni in kritični. V tem prispevku sem uporabil zgolj in samo javno dostopne podatke, ki jih je v zaključnem računu za leto 2014 pripravilo ministrstvo za finance. Zakaj takih analiz ne naredite sami?
* Naj na tem mestu priznam, da je besedilo v celoti nastalo s kopi-pejstanjem delov vrhunskega analitičnega članka dr. Vinka Gorenaka »Proračun je 'izdajalec' – tudi za Cerarja«. Le prosilci za azil so doživeli metamorfozo v poslance in temu ustrezno finančno prilagoditev realnosti, azilni dom pa je postal državni zbor. Morebitna metodološka pojasnila in strokovne zagate sem skril – vsem na očeh – med oklepaje.
