Pred včerajšnjim zasedanjem sveta Evropske centralne banke (ECB) je v glavah vlagateljev še živel lanski december, ko so bila pričakovanja pred govorom guvernerja Maria Draghija izjemna, razočaranje zatem pa toliko večje. ECB tokrat ni razočarala. Napovedani ukrepi so namreč močno presegli vse napovedi, toda odziv trgov je bil vseeno buren.
Zadovoljstvu sledila negotovost
Vrednost evra proti ameriškemu dolarju je v nekaj minutah strmoglavila za 1,2 odstotka. A nedolgo zatem, med Draghijevim govorom, se je evro vnovič izstrelil v nebo za 2,2 odstotka ter presegel vrednost 1,1 dolarja. Slika na delniških trgih je bila zrcalna – indeksi so po divji rasti hitro uplahnili na prejšnje ravni ali še niže. Cena zlata, ki velja za pribežališče vlagateljev med krizo, je poskočila za slaba dva odstotka. Čudno obnašanje vlagateljev je najlaže pojasniti z eno besedo: negotovost.
»ECB je okrepila vse svoje ukrepe, toda denarja v obtoku je že zdaj dovolj. Ključni problem je, da ne pride do podjetij in običajnih potrošnikov, zaradi česar ni vlaganj, ni zaposlovanja, ni rasti potrošnje in ni inflacije. Smo v začaranem krogu,« opozarja Matej Šimnic iz Alte Invest, ki si zaradi edinstvene denarne politike, nestanovitnih trendov v gospodarstvu in na surovinskih trgih ne upa napovedati, kaj nas čaka v prihodnjih mesecih.
Trenutno kaže, da bodo za potrošnike v prihodnje na voljo cenejša posojila, kar bi lahko povzročalo težave bankam, medtem ko bo položaj podjetij na mednarodnih trgih ostal konkurenčen. Če bo evro še naprej izgubljal vrednost proti dolarju, bo to namreč dobro za Nemčijo in njene izvoznike, s tem pa tudi za slovenska podjetja, ki bodo zaradi cenejšega evra lažje tekmovala na svetovnem trgu. Pomembno vlogo pri tem bo igrala tudi ameriška centralna banka Federal Reserve, ki lahko s prekinitvijo višanja obrestnih mer oslabi dolar, medtem ko je Draghi po oceni mnogih že včeraj pritisnil na sprožilec svoje monetarne bazuke.
Povečanje nakupov obveznic
Osrednja denarna institucija Evrope se je odločila za znižanje vseh obrestnih mer. Ključna obrestna mera, po kateri si banke sposojajo likvidnostna sredstva v okviru rednih posojilnih operacij ECB, je bila z zgodovinsko nizkih 0,05 odstotka znižana na 0 odstotkov. Marginalna ali mejna obrestna mera, ki omogoča bankam sposojanje sredstev čez noč, bo prav tako nižja za pet bazičnih točk in bo po novem znašala 0,25 odstotka, medtem ko bodo morale banke za »parkiranje« presežnih sredstev na računih ECB plačevati še višjo ležarino. Obrestna mera na depozite čez noč je bila znižana še za 10 bazičnih točk, na –0,4 odstotka.
Toda nižanje obresti je bilo očitno zgolj za ogrevanje. Verjetno najpomembnejši ukrep je močno povečanje mesečnih nakupov obveznic in drugega premoženja, ki se bo z aprilom povečalo s 60 na 80 milijard evrov. Vanj bodo po novem vključene tudi obveznice, ki so jih izdale nefinančne družbe (podjetja), s čimer se program še nekoliko približuje ameriški različici kvantitativnega sproščanja.
Ob tem bo ECB junija zagnala še nov program dolgoročnih posojil za spodbuditev posojanja (TLTRO). Vsaka banka si bo lahko v štirih avkcijah po nični obrestni meri sposodila skupno toliko milijonov evrov, kot znaša 30 odstotkov njihovega portfelja posojil.
Banke ob 5 odstotkov dobička?
Pa banke sploh potrebujejo še več denarja? V Sloveniji se že dlje časa govori, da jim na računih ležijo milijoni, saj zelo previdno posojajo gospodarstvu. Višja likvidnost njihovega obnašanja verjetno ne bo spremenila, še posebno pa jih ne bo prisilila v prevzemanje višjih tveganj. Ukrepi ECB bi utegnili imeti posledično celo negativne učinke na banke.
Poplava še cenejšega denarja lahko namreč dodatno zniža že tako nizke marže in bankam odžira dobičke. Podoben učinek naj bi imela negativna depozitna obrestna mera. Analitiki ameriške banke Morgan Stanley ocenjujejo, da bo njeno znižanje na -0,4 odstotka oklestilo dobičke evropskih bank za kar pet odstotkov. Samo pri slovenskih bankah bi to pomenilo več kot 7,5 milijona evrov nižji poslovni izid.
»Banke, ki ne ustvarjajo dobička, ne morejo prevzemati večjih tveganj,« ob tem poudarja Šimnic. V okolju šibkega gospodarskega okrevanja v Evropi, ki ga pretresajo politična negotovost zaradi begunske krize, negativne novice iz surovinskih trgov, strah pred izstopom Velike Britanije iz EU in ohlajanje Kitajske, je krepko povečanje posojilne dejavnosti bank težko pričakovati. A brez slednjega se ne bo vrnila dvoodstotna rast cen življenjskih potrebščin, v okolico katere meri ECB. »Naivno bi bilo misliti, da bomo imeli dvoodstotno inflacijo v ekonomiji, ki še ni okrevala,« se je Draghi včeraj branil pred očitki o počasnem uresničevanju nalog ECB. In verjetno se bo moral še kar nekajkrat v prihodnjih mesecih.
Jan Bratanič
