Mariborski UKC zapušča še ena anesteziologinja, štirje pa o tem razmišljajo, so včeraj povedali njihovi stanovski kolegi. Zaradi pomanjkanja anesteziologov medtem odpada okoli 30 odstotkov programa, kar pomeni približno 3000 operacij na leto, je pojasnil tamkajšnji kirurg prim. Jože Ferk.
Na čakanju 6900 bolnikov
»Samo mariborski klinični center ima na seznamu okoli 6900 ljudi, ki čakajo na operacijski poseg. Izjemno težko je bolniku reči, da ga boš lahko operiral čez nekaj let,« je dejal. S pomočjo gostovanja anesteziologov iz drugih slovenskih bolnišnic in reških zdravnikov, v nadaljevanju pa še zaposlitvijo anesteziologov iz drugih držav, naj bi kadrovsko krizo omilili. V prihodnjih letih se bodo zaposlovali tudi sedanji specializanti. A tudi ko bo anesteziologov več, bo razkorak med zmožnostmi bolnišnice in potrebami bolnikov po operacijah ostal, je spomnil Ferk. Da bi jih lahko opravili več, bi potrebovali še več kirurgov, zaposlenih v zdravstveni negi, prostorov za operacije in nego bolnikov po njih...
Še leta 2005 je v mariborskem UKC delalo 33 specialistov anesteziologov, je spomnil prof. dr. Mirt Kamenik, ki na mariborski medicinski fakulteti vodi katedro za anesteziologijo. Danes jih je tam le še 19. Tudi v primerjavi s preostalo Slovenijo so v mariborskem UKC v zelo hudi kadrovski stiski. »Glavni krivec je vodstvo. Ni prav, da se izpostavlja le dobiček pri poslovanju bolnišnice. Terciarne ustanove, kot je UKC Maribor, so končna postaja za bolnike, ki potrebujejo pomoč na najvišji strokovni ravni,« je opozoril predsednik Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Pavel Poredoš. V ospredju ne bi smel biti finančni uspeh ustanove, ampak kakovostna in varna zdravstvena storitev, je dodal.
Ponudbo slovenskih zdravnikov, ki so bili pripravljeni tam pomagati, so v mariborskem UKC zavrnili, ugotavlja predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin. »Potem pa se je pojavil gospod Miha Pogačnik, ki je iz čiste človekoljubnosti angažiral reške zdravnike. Ti delajo za štirikrat višjo ceno kot njihovi kolegi za isto mizo,« je spomnil na posredniško vlogo Pogačnikovega Inštituta za raziskave v medicini. Sprašuje se, zakaj ob katastrofalnih situacijah nihče ne čuti potrebe, da bi vsaj ponudil odstop s svojega položaja. »Tisti, ki so oddelek in bolnišnico privedli v tako stanje, so se odpovedali Hipokratovi prisegi,« je dejal Kuštrin, tudi sam anesteziolog.
Proti prenosu na medicinske sestre
Zdravstveni svet je anesteziologe in kirurge nedavno pozval, naj se opredelijo do različnih evropskih praks pri organizaciji dela. Torej tudi do tistih, kjer lahko pri nekaterih operacijah z manjšim tveganjem diplomirane medicinske sestre v anesteziji delajo samostojno. Razširjena strokovna kolegija obeh strok naj bi predloge organiziranosti in kadrovskih normativov anesteziologije v Sloveniji predstavila na eni od naslednjih sej zdravstvenega sveta, predvidoma še ta mesec, so sporočili z ministrstva za zdravje.
Anesteziologi ostro odklanjajo obujene ideje, da bi medicinskim sestram prepustili del svoje sedanje vloge. V nekaterih državah lahko medicinske sestre pri tem res delajo tudi bolj samostojno, se strinjajo, ponekod pa so njihove kompetence tudi manjše. Slovenske medicinske sestre danes na primer skrbijo za pripravo anestezijskega aparata, uvajanje intravenskega kanala in aplikacijo zdravil po naročilu zdravnika, je spomnila predsednica združenja za anesteziologijo in intenzivno medicino doc. dr. Maja Šoštarič. »Teh kompetenc medicinske sestre v Veliki Britaniji in na Irskem na primer nimajo. Ne zdi se nam primerno nižati sedanjega minimalnega kadrovskega standarda.«
