Njegova mama je vseprisotni helikopter. Večno bdi nad njim, svoj žaromet inkvizicije usmerja vanj in on se tali od žgoče vročine njenega srepega pogleda. Ko ga objame, z mesnatimi rokami jasno loči zunanji svet od njunega, zazida ju v intimo. Tomi se skrije pred strahovi, ki prežijo nanj zunaj njenega oklepa. Tukaj je varen. Ko mati hlipa ob novi epizodi Usodnega vina, ji Tomi z eno roko podaja robčke, z drugo pa v mislih zavija vrat… Tomi sovraži svojo mamo. Sovraži njene zaščitništvo, posesivnost, zid omejitev in strahu. Pod budnim očesom januarskega dekleta z gasilsko cevjo v rokah zaspi v fantazijah o umoru.

Tomijev oče je njegov vzornik. Tomi ima s svojim očetom dolge debate o aktualnih dogodkih, o katerih bereta v Slovenskih novicah. »Stanje v državi je neznosno,« razglabljata. »Migranti delajo štalo. Slovenci na ulicah, Slovenci brezposelni, nas pa skrbi za begunce z žepi, polnimi denarja?« Tomi in njegov oče sta besna. Tomi se s starši po nedeljski maši in spovedi z visoko dvignjenimi glavami sprehodi mimo brezdomcev. Lahkotni špancirji dobro denejo njihovim brezmadežnim dušam. Tako krepijo družinske vezi. Oče Tomiju včasih primaže vzgojno zaušnico. To je takrat, ko ob sobotah do pol štirih zjutraj igra Super Mario Bros in spi do kosila. »Red pač mora biti,« se glasi njegov večni argument. Tomi sovraži svojega očeta. Ko ga opazuje ob nedeljskem kosilu, si želi, da bi se zadavil ob pečenki.

Oče vsako noč zaspi ob televizorju na kavču. Zjutraj se pritožuje nad bolečo hrbtenico. Krivi starost, mamo in Tomija. Vzela sta mu najlepša leta njegovega življenja. Mama zaspi v solzah v zakonski postelji, ki je postlana samo na levi. Zjutraj se pritožuje nad dežjem. Krivi očeta in Tomija. Z njima že 30 let ni posijalo sonce. Tomi sedi za kuhinjsko mizo. Je hrenovke in umešana jajca. Preslana so. Krivi sebe, ker si mami že 20 let ne upa povedati, da jih preveč začini. Krivi sebe, ker solze od očetovega udarca zajtrk spremenijo v zmazek. Krivi sebe, ker ga je strah sveta. Ampak Tomi ne more kar uiti izpod maminega krila. Tu je varno. Tukaj ga nič ne more prizadeti. Mama ve najbolje. In red pač mora biti. Tomi razume. Oče ve najbolje.

Tomi se zaklene v svojo sobo. Čas je za Super Mario Bros. Zdaj je sit, srečen in pomirjen. Med zadovoljnim brundanjem se zlekne na posteljo. To je svoboda.