Minulo leto je bilo za celjsko bolnišnico, tudi zaradi izdatnejšega financiranja in večje discipline pri plačevanju opravljenih storitev, uspešnejše kot leto pred tem. »Ministrstvo je prisluhnilo našim argumentom, priznanih smo dobili nekaj dodatnih programov, z aneksom pa bomo dobili več denarja za potrebe delovanja nove urgence,« je zadovoljen direktor bolnišnice Marjan Ferjanc.
Lanski dobiček, ki je znašal slab milijon evrov, bodo skladno z zakonskimi določili namenili pokrivanju izgub iz preteklih let in tako izgubo s 4,4 znižali na 3,5 milijona evrov. Lani so v celjski bolnišnici zdravili skoraj 34.000 pacientov in opravili več kot 324.000 ambulantnih in diagnostičnih obravnav. Število slednjih pa še narašča. Kot tudi vrednost investicijskih naložb, ki jih je bilo za skoraj 12 milijonov evrov. Ponekod jim je uspelo tudi občutno skrajšati ali celo povsem odpraviti dopustne čakalne dobe, opažajo pa, da v Sloveniji nasploh občutno primanjkuje revmatologov.
Tretjina obravnav ob koncu tedna
Še največ težav imajo Celjani z novim urgentnim centrom, ki je odprl vrata konec leta. »Že od začetka smo opozarjali na nekatere nedorečenosti v novem sistemu zagotavljanja nujne medicinske pomoči, ob dejstvu, da se nekatera gradbena dela še izvajajo in da še nimamo vse opreme,« pravi strokovni direktor celjske bolnišnice Franci Vindišar. Težave se pojavljajo tudi pri organizaciji dela, saj v urgentnem centru trenutno izvajata nujno medicinsko pomoč dva javna zavoda – zdravstveni dom Celje na nivoju modrozelenega sektorja in bolnišnica na področju internistične, infektološke, nevrološke in kirurške nujne pomoči.
V prvih dveh mesecih so v urgentnem centru obravnavali okoli 12.600 pacientov in opravili približno 14.000 pregledov. Januarja povprečno 232, februarja pa 244 na dan. »Tretjina teh je bila opravljenih ob koncu tedna, dve tretjini med tednom,« pravi Vindišar. In dodaja, da imajo v Celju tudi pediatrični urgentni center, v okviru katerega so opravili skoraj 2300 oziroma v povprečju dobrih 38 obravnav na dan, kar je bila tudi posledica respiratornih obolenj.
»Težava je, ker triažni sistem ne deluje v celoti, saj tudi nujne medicinske pomoči še nismo reorganizirali v celoti,« poudarja Vindišar, ki rešitev vidi šele v enotnem strokovnem, organizacijskem in poslovnem vodenju celotnega urgentnega centra, kar pa je v domeni ministrstva za zdravje, ki mora za to sprejeti ustrezne pravne podlage.
Sistem za razvrščanje pacientov
»Sploh pa bi morali vsi vedeti, kaj sodi na urgenco in kaj ne. Da dolgotrajno hujšanje ali nenadno izpadanje las ni stanje, ki zahteva obravnavo v urgentnem centru,« opiše Vindišar dva najbolj bizarna primera, s katerima so se srečali. Kot pravi, se velikokrat zgodi, da pridejo pacienti naravnost v urgentni center tudi brez napotnice osebnega zdravnika, kar pomeni, da morajo v takih primerih najprej opraviti triažo, kar terja nekaj dodatnega časa pri obravnavi in reševanju nujnih stanj, čemur je urgentni center v prvi vrsti namenjen.
Do nepotrebne gneče na hodnikih pa trenutno prihaja tudi zato, ker so šele pred dvema dnevoma dobili sistem za razvrščanje pacientov v čakalnicah, ki je zdaj v fazi preizkušanja. Ta naj bi preprečil nepotrebno gnečo na hodnikih, kjer so zdaj pacienti in njihovi svojci čakali pred vrati ambulant in preiskovalnih prostorov, kar je povzročalo logistične težave in zmedo.
Nekaj težav pa imajo tudi s kadri, saj so zaradi zakona o uravnoteženju javnih financ medicinske sestre začeli zaposlovati šele konec leta. Do zdaj so jih zaposlili 77 od predvidenih 82, prav tako so na novo zaposlili 17 diplomiranih medicinskih sester, deset zdravstvenih tehnikov in pet bolničarjev, s čimer je zagotovljena varna obravnava pacientov. Ob tem v Celju opozarjajo, da v financiranju urgentne dejavnosti v zdravstvenih domovih in bolnišnicah prihaja do velikih razlik, saj je v zdravstvenih domovih urgentna dejavnost financirana v pavšalih, kar pomeni, da dobijo plačilo ne glede na opravljen obseg dela.
