Na trg so prihajale še zmeraj negativne informacije s Kitajske, kjer so objavili, da je februarski izvoz na medletni ravni upadel za kar 25 odstotkov oziroma za največ po maju 2009. Glede na objavljene podatke o inflaciji, ki je pri 2,3 odstotka še zmeraj pod pričakovanimi tremi odstotki letno, se lahko nadejamo še nadaljnjih spodbujevalnih ukrepov kitajske centralne banke. Skrb zbujajoče bi sicer lahko bilo povečevanje cene osnovnih potrebščin (hrane), saj bi to pomenilo, da prebivalstvu ostaja manj denarja za potrošnjo drugih dobrin ali za nakup nepremičnin.
Nekoliko bolj spodbudne novice prihajajo s stare celine. Nemška industrijska proizvodnja se je namreč okrepila za največ v zadnjih šestih letih, kar je dober signal tudi za Slovenijo in preostalo Evropo. Okrepitev nemške proizvodnje namreč kaže, da se povpraševanje v največjem evropskem gospodarstvu rahlo povečuje, kar je v teh časih več kot dobrodošla protiutež slabemu povpraševanju na trgih v razvoju. Po napovedih nemških ekonomistov naj bi se zmerno okrevanje industrijske aktivnosti nadaljevalo skozi celotno prvo letošnje četrtletje.
Vlagatelji v Evropi in ZDA so pričakovali nadaljnje ukrepe centralnih bank (ECB in FED), ki bi spodbudili svetovni gospodarski stroj. Ker je ECB z zadnjim posegom v decembru 2015 razočarala vlagatelje, v banki tokrat poskušajo že pred samo objavo zmanjšati pričakovanja vlagateljev. Pri samih ukrepih je imela ECB več možnosti, kako še nadalje zmanjševati obrestno mero in s tem spodbuditi rast porabe.
Med možnimi so bili: odkupi dolžniških instrumentov z nižjo boniteto, dodatno znižanje obrestne mero za depozite in nadaljevanje ter povečanje programa kvantitativnega sproščanja z zdajšnjih 70 milijard evrov mesečno. ECB pod vodstvom Maria Draghia se je odločila znižati obrestno mero za depozite na negativnih 0,4 odstotka, tako imenovano benchmark obrestno mero pa na 0 odstotkov. Obseg mesečnih odkupov obveznic so povečali na rekordnih 80 milijard evrov, kar je bilo nad pričakovanji vlagateljev in analitikov. Ob tem naj bi v ECB začeli odkupovati tudi nebančne obveznice.
Trgi so ukrepe sprejeli z odobravanjem, negativno reakcijo pa smo videli na tečaju evra proti dolarju. Ali bodo vsi ti ukrepi končno res radikalno pomenili izboljšanje klime med porabniki, pa ostaja velika dilema. Do zdaj so namreč poceni denar izkoriščali predvsem vlagatelji na finančnih trgih.