Ime Dejan Dragosavac Ruta povprečnemu bralcu kulturne strani ne zveni najbolj znano. Ko pa omenimo časopise in revije s hrvaške neodvisne scene, kot so Akzin, Godine nove, Nomad, Frakcija, Gordogan, Libra Libera in Up & Underground, je to povsem druga zgodba. Za njimi stoji Ruta, za mnoge praktike še danes neulovljivo produktivni oblikovalec vizualnih komunikacij. V dobrih dvajsetih letih svojega delovanja na hrvaški kulturniški sceni je oblikoval zavidljivo število časopisov, revij in zinov. Tako veliko, da je marsikdo pomislil, da gre za celo ekipo oblikovalcev in ne le eno osebo. A Ruta je radikalen v vseh pogledih.
Otrok alternativnih krogov
V zagrebški galeriji HDD si je na razstavi Beri oblikovanje! mogoče ogledati jagodni izbor njegovih del, ki so dobro znana tudi našim bralcem. Galerijska postavitev je izčiščena, s pregledno predstavljenimi tiskovinami ob glavnih stenah in vizualnimi izvlečki nad njimi, ki celostno uokvirjajo likovni jezik časopisa ali revije. Prednost tovrstne postavitve, ki pohvalno publikacij ne luknja in jih ne privezuje kot psa na vrvico, je v tem, da lahko obiskovalec k razstavljenemu materialu pristopi študijsko. Pri tem mu je na voljo udobna zofa, na kateri lahko revije v miru preučuje in primerja. In ni se bati, da bi vas pri tem galerijsko osebje opozarjalo, da se ne dotikajte razstavljenih eksponatov.
Dejan Dragosavac Ruta je svojo kariero začel pri legendarnem časopisu Arkzin leta 1994. Arkzin je nastal kot alternativni projekt v sklopu protivojne kampanje v času razpada nekdanje Jugoslavije, ki je osnovala mrežo ZamirNet. Povezovala je skupino ljudi, ki so redno objavljali teme s področja novih medijev, eksperimentirali s platformo in vzpostavljali alternativo mainstreamovskim medijem, ki so bili v večini pod vplivom takratne vladajoče politike. Ruta je pravi alternativni otrok tega kaotičnega časa. Njegovo delo nas popelje v začetke povezovanja računalniških tehnologij z oblikovanjem vizualnih komunikacij ter razvojem tiskarske tehnologije. To je tista točka ali trenutek, ko se je hkrati z oblikovanjem medija, ki je nosilec vsebine, začelo oblikovati tudi vsebino. Skratka, to je bil začetek razvoja namiznega založništva.
Prepoznavna likovna govorica
Vsi Rutovi projekti imajo jasno prepoznavno avtorsko likovno govorico, ki se ni ustavila pred eksperimentiranjem na področju črkovnih vrst, ilustracije, preloma ali oblikovanja naslovnic. A čeprav je njegov jezik eksperimentalen, viden je vpliv britanskih postmodernistov, predvsem Nevilla Brodyja, tega ni nikoli počel na škodo vsebine. Njegovo časopisno in revijsko oblikovanje se neposredno povezuje z razvojem novomedijske subkulture v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zanj je značilno svobodno eksperimentiranje, neobremenjenost s takratnimi trendi in razvit čut za uporabnika. Ustvarjalci, kot je Ruta, so večinoma prihajali z neodvisne scene, ki ni izvirala iz akademskih okvirov. V drugi polovici devetdesetih let se na Hrvaškem začnejo razvijati prve spletne kavarne, kot je bil Sublink v Zagrebu, ki so v tistem času postale pomembna srečevališča vseh, ki so jih zanimale nove tehnologije.
Številni hrvaški teoretski časopisi so pod Rutovim »vizualnim manipuliranjem« ohranili pravo ravnovesje med besedilom in grafiko. Vsebina tovrstnih časopisov, pogosto precej težka in zapletena, je bila tako vedno dobro berljiva in ustrezno kreativno podprta z vizualnim jezikom. Ko jih danes vzamemo v roke, nas presenečajo s svojo sinergijo, vizualno brezčasnostjo na eni strani in jasnim duhom časa na drugi. Ravnovesje, ki ga ni lahko vzpostaviti, a je nujno potrebno, če hoče časopis dihati s svojimi ciljnimi bralci in jim branje ponuditi v užitek.
