V ameriški zvezni državi Oklahoma so v zadnjih osmih letih zabeležili neprestano rast števila potresov. Do leta 2008 so zaznali le povprečno dva na leto z magnitudo 3,0 ali več. Lani je bilo takšnih že 907. Naraščanje tresenja tal, ki povzroča tudi vse več materialne škode, pa očitno ni posledica naravnih dejavnikov, ampak človeka. Geologi ugotavljajo, da tako v Oklahomi kot v drugih zveznih državah z močno naftno industrijo k potresom očitno prispeva odvajanje odpadnih voda iz proizvodnje nafte v globoke podzemne vrtine. Samo v Oklahomi na tak način v zemljo zlijejo težko predstavljivih devetdeset milijard litrov odpadne vode na leto (približno za vse Bohinjsko jezero). »Na mnogih lokacijah je močna povezava med vlivanjem vode v globoke vrtine in povečanim številom potresov,« navaja ameriška vladna agencija za geološke raziskave.
Zaradi tega so oblasti v Oklahomi mogočni naftni in plinski industriji, ki neposredno ali posredno zagotavlja petino delovnih mest v zvezni državi, zdaj ukazale, da za štirideset odstotkov zmanjša količino odpadne vode, ki jo odvaja v zemljo na širšem območju prestolnice Oklahoma City. Raziskave so namreč pokazale povezanost teh vrtin s pojavljanjem potresov, pri čemer pa je nemogoče reči, katere vrtine prispevajo k potresom in katere ne. Območje, kjer velja omejitev, zajema 411 vrtin ali približno osmino vseh v tej zvezni državi. Že februarja so podobno omejitev uvedli za še eno območje v Oklahomi.
Druga pomlad naftne industrije
Naftna industrija Oklahome ima ponosno tradicijo, a je ob koncu prejšnjega stoletja upehala, ker so bila naftna polja precej izčrpana oziroma se tistega, kar je še pod zemljo, ni več splačalo spravljati na dan. V zadnjem desetletju pa je spet pristala med petimi največjimi proizvajalkami med ameriškimi zveznimi državami in dočakala drugo pomlad zaradi visokih cen nafte in novih tehnologij. Vendar med sodobnejšim postopkom črpanja nastanejo ogromne količine odpadnih voda, ki se jih je nekako treba znebiti. To storijo tako, da jo odvajajo v zemljo. V tla zvrtajo do poldrugi kilometer globoke vrtine do plasti peščenjaka ali drugega poroznega materiala in vanje vlivajo odpadne vode. Ker so nad temi plastmi takšne, ki tekočine ne prepuščajo, se onesnažena voda ne more dvigniti in ogroziti podtalnice, ki je višje.
Kot pravijo znanstveniki, ni povsem jasno, kaj se z milijardami litrov vode dogaja, ko jo spustijo v vrtine. Opazili pa so, da so se na območjih, kjer uporabljajo to prakso, začeli pogosteje pojavljati potresi, sploh če so bile vrtine pregloboke. Oklahoma tu ni izjema, podobno je v več zveznih državah. Opazili so tudi, da se je število potresov zmanjšalo, če so nehali vlivati vodo v vrtine.
Ves ta postopek je sicer drugačen od tistega, v katerem nafto pridobivajo s hidravličnim lomljenjem, čeprav tudi za tega sumijo, da ima morda prste zraven pri potresih.
