Rast borz je zlato kot naložbo naredila nezanimivo. Pa tudi inflacije, proti kateri naj bi naložba v zlato ščitila vlagatelja, kljub neverjetnemu tiskanju svežega denarja centralnih bank, ni in ni. Kljub temu se je cena v evrih od dna decembra 2013 (28 EUR/g) v naslednjih dveh letih dvignila za kar 32 odstotkov. Večji del rasti, predvsem do marca 2015, je sicer pripisati padanju evra, kar pa je za vlagatelja, za katerega je evro domača valuta, brezpredmetno.
Globalna ekonomska in politična negotovost je vedno več vlagateljev spodbudila, da ponovno razmislijo o zlatu kot naložbi. Svoje so dodali še zelo nizke obrestne mere in padci na borzah, tako da se vrednost naložb v ETF (sklad, ki kotira na borzi), katerega vrednost je neposredno povezana z vrednostjo zlata, povečujejo že 40 dni zaporedoma.
Cena zlata tako pozitivnega začetka leta ni imela že od leta 1974, čeprav inflacije vsaj v naslednjem letu ni na vidiku. Nasprotniki naložbe v zlato kot razlog praviloma navajajo, da zlato samo po sebi ne prinaša donosa. Toda v okolju ničelnih oziroma negativnih obrestnih mer ta argument ne drži vode.
Zlato kot naložba je torej vedno bolj zanimivo, še posebno ker fizične osebe na ustvarjeni zaslužek ne plačajo davka na dobiček (zlato se šteje za denar). Za tiste, ki v zlato v fizični obliki (kovanci, zlate ploščice) ne želijo vlagati, pa ostanejo delnice, katerih vrednost je vezana na ceno zlata, katerih slaba stran pa je, da je dobiček obdavčen. Ena od možnosti je že prej omenjeni ETF, za tiste pogumnejše pa je zanimiva tudi naložba v delnice rudarskih podjetij, ki kopljejo in predelujejo zlato. Vmesna pot je naložba v ETF, ki vlaga v delnice več tovrstnih podjetij. Vrednost delnice sklada z oznako GDX je tako v letošnjem letu pridobila že 35 odstotkov.
