»V naši pomehkuženi zahodni civilizaciji je globoko zakoreninjen mit, da s staranjem nastajajo nekatere neizbežne in uničujoče spremembe, ki so zunaj našega nadzora. Največ, kar lahko upamo, je, da jih bomo s pomočjo vsakodnevnega odmerka tablet in diet odrivali, dokler bo pač šlo. Vzporedno s tem tudi verjamemo, da v starosti ne smemo početi ničesar živahnega in napornega. Da moramo varovati svoje krhke kosti in slabotno srce. Da prenaporne vadbe niso več za nas. Da se je treba ustaviti. Se ukvarjati z domačim vrtom, s počasnimi sprehodi ali z opazovanjem ptic. Živeti letom primerno. Normalno. Tako kot živi 'normalni' sosed,« ugotavlja Andrej Poznič, direktor založbe Ciceron, v kateri je izšla knjižna poslastica za športne zanesenjake Hitri po petdesetem.
Knjiga je delo priznanega ameriškega trenerja vzdržljivostnih športov in avtorja tekaških, kolesarskih in triatlonskih uspešnic Joeja Friela. Avtor knjige je še vedno zelo aktiven in uspešen tekmovalec na cestnem kolesu v svoji starostni skupini, v njej pa obravnava tiste fiziološke starostne spremembe, ki najbolj vplivajo na starostno upadanje športnih zmogljivosti – predvsem padec aerobne zmogljivosti, upadanje mišične mase in večja dovzetnost za kopičenje odvečne maščobe.
Leta niso ovira
O svojih bogatih izkušnjah glede procesov športnega staranja sta ob predstavitvi knjige spregovorila tudi legenda slovenskega triatlona in profesorica športne vzgoje na Gimnaziji Poljane Nataša Nakrst ter triatlonski svetovni prvak v ekstremni vzdržljivostni športni preizkušnji na havajskem ultramanu Miro Kregar. »Delam, tekmujem in treniram, kot sem že prej, mogoče zadnje še intenzivneje, saj kot trener mladih triatloncev, katerih hitrost je poglavitni cilj, veliko treningov opravim skupaj s svojimi varovanci. Vsak dan je treba narediti kaj zase, in to svetujem vsem bralcem. Pojdite po stopnicah v peto nadstropje ali po gobe, s kolesom v službo ali trgovino, preplavajte dolžino bazena ali Piranski zaliv. In nikoli ne obupajte, če ne gre z voljo, gre pa s trmo,« svetuje Miro Kregar.
Športnik, ki je v uspešnici Hitri po petdesetem prispeval knjižni predgovor, je pojasnil, da je bila knjiga sprva privlačna zgolj moškim po petdesetem letu, po njegovem pojasnilu, da knjiga ni čarobna tabletka, ki bi jo pojedel za 50. rojstni dan ter nemudoma postal hiter in spreten, temveč je treba knjigo prebrati kakšnih pet do deset let prej, pa so začela prihajati naročila tudi mlajših športnikov. Branje je primerno za vse, ki jim je ukvarjanje s športom v veselje oziroma je to zanje način življenja.
Kot nuja in vrednota
»Knjiga Hitri po petdesetem nas postavlja na zelo trda tla. Nekako tako kot nekoč Winston Churchill nam tudi Joe Friel ne obljublja drugega kot kri, znoj, trdo garanje in solze. In prav to je tisto, kar je v tej knjigi najbolj motivacijsko – kaj je lepšega kot slišati, da smo pri petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih in še pozneje sposobni najtežje športne vadbe. In da si lahko potem še vedno obetamo tudi dobre športne rezultate,« v svojem blogu razmišlja Andrej Poznič.
Poudarja, da se procesi športnega staranja začnejo že veliko pred petdesetim letom, le da pozneje postajajo vedno izrazitejši in bolj omejujoči pri doseganju želenih rezultatov. »Zelo zanimiva je avtorjeva razlaga fenomena množičnosti v današnjem rekreativnem športu, predvsem pri teku in kolesarstvu. Gre za veliko povojno generacijo, ki je prva v zgodovini človeštva sprejela športno aktivnost kot redni sestavni del svojega življenja – kot nujo in vrednoto. Ta generacija zdaj vstopa v zrela leta ter se množično sooča z dilemami in težavami športnega staranja. Njo in generacijo za njo torej prvenstveno naslavlja Friel.«
