Galerijski program prve je odločno polnila že v sedemdesetih letih, torej ob sami ustanovitvi galerije Škuc, ki si jo je zamislila kot izrazito alternativen prostor za študente, tako za kustose in organizatorje razstav kot za umetnike. Progresivno programsko vizijo galerije je že uvodoma začrtala z retrospektivno razstavo skupine OHO.
Leta 1981 je skupaj z nekaterimi umetniki ustanovila Trajno delovno skupnost samostojnih kulturnih delavcev Ljubljana, galerijo Equrna, saj je bila to takrat edina pravna pot za registracijo galerije, ki je tako obveljala za prvo zasebno galerijo v Jugoslaviji. V prostorih na Gregorčičevi se je Brejčeva takrat zavzemala predvsem za uveljavljanje najbolj inovativne slovenske likovne produkcije, ki je raziskovala prehod med modernizmom in postmodernizmom, v zadnjih dveh desetletjih pa so tam gostovala tudi ključna imena mlajše generacije slovenskih slikarjev in kiparjev. šum
