Bruselj je Slovenijo iz skupine držav s proračuni, ki so pretežno skladni z evropskimi pravili in kjer je bila še novembra lani, »vrgel« v skupino držav, za katere obstaja tveganje, da bodo ta pravila kršile. Razlog je v naknadno vključenih stroških migracij ter metodoloških vprašanjih, je pojasnil finančni minister Dušan Mramor in zagotovil, da izstop Slovenije iz postopka zaradi presežnega primanjkljaja, pričakovan v letošnji pomladi, ni ogrožen.

Mramor: Poslabšanje ocene ni presenečenje

Da bi Sloveniji uspelo doseči lastni srednjeročni proračunski cilj, to je popolnoma uravnotežen proračun v letu 2020, bi morala letos doseči fiskalno prilagoditev v višini 0,6 odstotka BDP in ne le 0,1-odstotno, kolikor naj bi znašala po zadnjih ocenah Bruslja, kjer opažajo tudi znaten odklon na strani odhodkov. Zaradi navedenega je evroskupina poslabšala oceno proračuna Slovenije za leto 2016, kar pa Mramorja ni presenetilo. V proračunu, ki ga je Slovenija posredovala evropski komisiji, namreč še niso bili vključeni stroški migracij, ki pa vsekakor niso zanemarljivi. V letošnjem letu naj bi ti znašali 123 milijonov evrov (od tega 50 milijonov iz slovenskega, 73 milijonov evrov pa iz evropskega proračuna). Vprašanje, ki ga morata Ljubljana in Bruselj zdaj razčistiti, pa je, ali gre pri tem za strukturne stroške ali zgolj enkratni strošek. Če bi komisija stroške migracij ovrednotila kot strukturne, napor Slovenije za doseganje proračunskih ciljev dejansko ne bo dovolj velik in potrebni bi bili dodatni ukrepi. V nasprotnem primeru bodo napori Slovenije po Mramorjevih besedah dovolj veliki, pri čemer pa bo odločitev odvisna tudi od tega, kako bo migrantska kriza dojeta na ravni unije.

Sloveniji pa ne delajo preglavic zgolj stroški migracij, ampak tudi stroški, ki so nastali s konverzijo terjatev v lastniške deleže nekaterih podjetij v državni lasti. Tudi od dojemanja teh bo namreč odvisen njihov vpliv na javnofinančni primanjkljaj. »Ko to razčistimo, bomo videli, ali smo v skladu s pravili,« je dejal Mramor, ki pa hkrati o izstopu Slovenije iz postopka zaradi presežnega primanjkljaja ne dvomi. »Za leto 2016 je razumljeno, kot da smo že izšli,« je dejal Mramor, medtem ko je šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem na vprašanje, ali je izstop Slovenije iz omenjenega postopka ogrožen, odgovoril, da je o tem prezgodaj govoriti.

Bo razčiščevanje metodoloških vprašanj res dovolj?

Dijsselbloem z vsebinskimi pojasnili o tem, zakaj so Sloveniji poslabšali proračunske ocene, ni postregel, kljub temu pa je iz njegovih besed mogoče sklepati, da razjasnitev metodoloških razhajanj vseh težav le ne bo odpravila. Dejal je namreč, da mora biti »Slovenija pripravljena storiti več za spoštovanje evropskih proračunskih pravil«, na vprašanje, kako resne so njene težave, pa odgovoril, da »morajo paziti, da bodo ostali v okviru pravil pakta« o stabilnosti in rasti, ki opredeljuje evropska proračunska pravila. O spoštovanju zastavljenih pravil naj bi ministri držav z evrom po Dijsselbloemovih besedah znova govorili maja.

Evropska komisija je sicer že lani spomladi in nato znova novembra opozorila na precejšnje tveganje, da Sloveniji zastavljenega cilja za letošnje leto ne bo uspelo doseči, a Mramor je tudi takrat ostajal optimističen. Priznal je sicer, da bo leto 2016 tvegano, a hkrati izrazil prepričanje, da bodo z zastavljenim proračunom cilji doseženi.

Da bo letošnje leto zelo naporno, je Mramor ponovil tudi včeraj, ko je spomnil na znatno poslabšanje globalnih gospodarskih napovedi. To bo po njegovem najverjetneje udarilo tudi Slovenijo. Zahteve prvaka DeSUS Karla Erjavca po vnovični uskladitvi pokojnin v letošnjem letu so po Mramorjevem mnenju zato nesprejemljive, kakšen finančni učinek bi imele Erjavčeve zahteve, pa Mramor še ne ve.