Ko nam je zaradi zoprnega deževnega obdobja dežela skoraj že začela plesneti, je skupaj z lepšim vremenom končno napočila močnejša odjuga in zadišalo je po pomladi. S koncem zime pa lahko spremenimo tudi svoj jedilnik in nekoliko izdatnejše zimske jedi počasi nadomestimo z lažjimi spomladanskimi. S svežimi čemaževimi listi lahko začinimo marsikatero jed, denimo zeleno ali regratovo solato, narežemo ga na testenine ali rižoto, poda se v jajčno omleto, imenitno se ujame s svojimi sodobniki, divjimi šparglji, ki menda že poganjajo…
Pri nabiranju moramo biti previdni
Čemaž lahko pripravimo tudi kot namaz – liste sesekljamo in dodamo olivno olje ter morsko sol. Tak namaz lahko vložimo v kozarec in ga na hitro steriliziramo ter hranimo v hladilniku. Za preliv čez testenine napravimo pesto – sesekljanim listom dodamo zdrobljene pinjole ali orehe ter nastrgan parmezan, poper in morsko sol. Drobno narezane liste dodamo krompirjevi juhi in dobimo čemaževo, izjemno dobra je rižota s čemaževimi listi in parmezanom, sesekljan čemaž lahko zamesimo v testo in spečemo okusne kruhke, skupaj s špinačo ali šparglji in sirom ga spečemo v piti ali omleti… Ljubitelji špinače lahko tej slastni zelenjavi v poljubnem razmerju dodajo liste čemaža, iz vsega skupaj pa po svojem priljubljenem receptu pripravijo špinačo. Docela podobna jed nastane iz mladih kopriv in čemaža, ampak dokler kopriv še ni za vsakim vogalom, se bomo morali zadovoljiti s špinačo ali blitvo iz trgovine. Navsezadnje lahko čemaž s krompirjem pripravimo kot solato ali narezane liste le dodamo zeleni solati. Pognal je že tudi regrat. Iz mladih regratovih listov, ki jih naberemo na negnojenih travnikih in opuščenih pašnikih daleč od cest, in čemaža zmešamo imenitno solato, sploh če dodamo malo kuhanega krompirja ter kis in olje, po želji pa še trdo kuhana jajca.
Pravzaprav lahko čemaž porabimo povsod, kjer si upamo predstavljati omamen in blag okus po česnu. Vsako leto znova pa velja opozoriti, da moramo biti pri nabiranju previdni. S čemažem je namreč kakor z gobami – če nismo gotovi, da gre za medvedji česen, ga ne nabirajmo. Zel je namreč za nevajeno oko od daleč precej podobna šmarnicam ali solzicam, ki jih je rad nabiral Prežihov Lovrenc, celo na podobnih mestih rastejo. Ampak pogled od blizu razkrije drugačne liste, zlasti pa cvetove. Še nevarnejša je zamenjava z jesenskim podleskom, ki mu je marsikdo že celo podlegel. Ampak naj vas to ne odvrne. Čemaž ali medvedji česen, kakor mu pravijo tudi v Italiji, Nemčiji in še kje, nezgrešljivo diši po – česnu, njegovi listi pa so na pecljih. Če niste prepričani, pomanite med prsti in poduhajte. Čemaž so uživali že stari Rimljani, imeli so ga celo rajši kot običajni česen, kar med gurmani velja še dandanes. Česnu je poleg okusa podoben tudi po številnih zdravilnih učinkovinah, ki pa so še izrazitejše. Le domišljijo na pašo in merico poguma s kuhalnico!
Čemaževa juha s krompirjem
Potrebujemo 110 g svežega čemaža, 1 polovico čebule, 2 manjša krompirja, 1 majhno kolerabo, 2 žlici ekstra deviškega oljčnega olja, morsko sol, sveže zmlet beli poper, po želji krutone (popečene krušne kocke) in malo kisle smetane.
Kolerabo in krompir olupimo in narežemo na manjše koščke. Čebulo olupimo in drobno nasekljamo. Pristavimo jo s hladnim oljem, počasi segrejemo in med mešanjem posteklenimo. Pazimo, da ne porjavi. Dodamo narezana krompir in kolerabo, premešamo ter zalijemo s petimi decilitri vode. Posolimo, zavremo in počasi kuhamo 15 minut, da se zelenjava zmehča. Medtem čemaž očistimo, operemo, odcedimo, liste pa grobo narežemo. Stresemo ga v posodo in prilijemo 1,5 decilitra vode. Zavremo in kuhamo samo 30 sekund! Posodo odstavimo, vsebino pa gladko sesekljamo s paličnim mešalnikom. Juho začinimo s poprom, po potrebi razredčimo in dobro segrejemo. Postrežemo jo s krutoni ali popečenimi kruhki in po želji smetano.
