Ko prebivalci Spodnje Idrije nakupujejo v živilski trgovini, gredo po cvetje k cvetličarki, v nedeljo k maši, v eno najstarejših gostiln na sok ali k frizerki, imajo pri prečkanju ceste samo eno pravilno izbiro: 250 metrov oddaljen prehod za pešce. Ker to pomeni skupno pol kilometra dodatne poti in ker tudi ta pot ni najvarnejša, se za zakonito prečkanje državne ceste ne odloči nihče. Krajani že desetletje in več opozarjajo na črno točko – ki pa k sreči vsaj za zdaj še ni bila usodna za koga izmed njih. Policija nesreč pri »skokih čez cesto« ne zaznava.

V desetih minutah deset skokov

Krajan Spodnje Idrije Miri Bratuš pove, da ima zgodba prehoda že dolgo brado. »Leta sestankovanja v krajevni skupnosti, prošenj, elaboratov, skokov čez cesto in strahu ne prepričajo birokratov, da je na Keltiki, ki pelje skozi staro vaško jedro Spodnje Idrije, potreben prehod,« pravi. Na obeh straneh ceste so trgovina z živili, gostilna, trgovina za male živali, zavarovalnica, cvetličarna, frizerski salon in dostop do cerkve. Vse, kar človek vsak dan potrebuje, le prehoda za pešce ne. Povrhu vsega preglednost na eni in drugi strani zapirajo ovinka in stavbe, v samem jedru pa k nevarnosti kličeta še križišče in parkirišče. V zgolj desetih minutah opazovanja je bilo mogoče videti vsaj deset prehodov čez cesto. Bratuš pojasni, da je najnevarnejše za starejše in mlade mamice z vozički. »Skačemo čez cesto. Pri prečkanju si nekoliko pomagajo z ogledalom na eni od trgovin, ampak če slabo vidiš ali če avto nima prižganih luči, si z njim ne boš nič pomagal,« pojasni sogovornik. Prizna pa, da so vozniki v tem delu večinoma pozorni in ne prehitri.

Zasnova ureditve narejena

Poznavalec razmer (ki je tistega dne tudi sam nezakonito prečkal cesto) meni, da se ni nič uredilo, ker ureditev pločnika v naselju ne potegne s seboj le nekaj barve, ampak celostno ureditev prehoda tudi z osvetlitvijo in drugimi varnostnimi elementi. To pa stane. Državna cesta znotraj naselja je v rokah občine. Nataša Kumar, svetovalka na idrijski občini, pojasnjuje, da je občina na pobudo spodnjeidrijske krajevne skupnosti že leta 2013 naročila izdelavo idejne zasnove za prometno ureditev starega dela Spodnje Idrije. »Zasnova je bila izdelana na osnovi projektnih pogojev lastnika in soglasodajalca ministrstva za infrastrukturo oziroma Direkcije RS za infrastrukturo. Svet krajevne skupnosti Spodnja Idrija smo zaprosili, da sporoči pisno mnenje oziroma da soglasje k projektu. Na podlagi njihovega pozitivnega soglasja bi občina naročila izdelavo nadaljnje dokumentacije, vendar pa do danes nismo prejeli odgovora,« pojasnjuje Kumarjeva. Domnevno naj bi se zataknilo, ko so v Spodnji Idriji ugotovili, da bodo ostali brez dela parkirišč.

A predsednik krajevne skupnosti Ivan Jereb pove, da ni čisto tako. »Načrt ureditve smo v krajevni skupnosti obravnavali in ga potrdili,« zatrjuje. Priznava, da bi bilo zanj res treba žrtvovati nekaj parkirišč, kar zagotovo prinese s seboj drugačno ureditev in verjetno tudi kaj negodovanja. Je pa prepričan, da ureditev prehoda ni samo občinski, temveč širši problem, saj je cesta državna. »Spodnja Idrija naj bi nekoč dobila obvoznico, ki bo ta del naselja razbremenila, zato vsi čakajo na to in nihče ne povleče končnih potez,« razloži Jereb. O tem, kdaj bi predorsko obvoznico resnično lahko dobili, pa ne želi ugibati.

Policija: Nesreč v zadnjem času ni

Statistika nesreč na tem mestu ne zaznava. Idrijski policisti tam že nekaj časa niso obravnavali nobene prometne nesreče, v kateri bi bila udeležena vozila oziroma pešci. A se komandir postaje Robert Feltrin vseeno strinja, da je ta del ceste resnično slabo pregleden, in ugotavlja, da pešci v tem delu res pogosto prečkajo cestišče. Zato na previdnost opozarja tako pešce kot voznike, ki naj se držijo predpisanih omejitev hitrosti.