Prebivalci Krške vasi in Velikih Malenc ne želimo živeti za betonskim obzidjem in ob betonskem kanalu pa tudi v vodi ne, se glasi glavno sporočilo včerajšnje javne obravnave predlaganih protipoplavnih rešitev za ti dve naselji ob reki Krki v brežiški občini.
Po besedah Janeza Ivšiča iz krškovaške civilne pobude je za prihodnji videz obeh naselij in hkratno varnost pred poplavami ključnega pomena poglobitev rečnega korita Krke od naselja do izliva v Savo, kjer bi jo tudi precej razširili, ter poglobitev Save na razdalji do Term Čatež. Na tak način bi dosegli bistveno znižanje varovalnih zidov in nasipov, predvidenih z državnim prostorskim načrtom (DPN) za Hidroelektrarno Brežice ter ohranili »človeški videz« vasi, kot se je izrazil brežiški župan Ivan Molan, ki je zbranim na javni predstavitvi obljubil vso potrebno podporo občine.
Toda težava pri uresničitvi omenjene rešitve se skriva v dejstvu, da postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno Mokrice zaradi zahtev okoljevarstvenikov, povezanih z razširitvijo območja Nature 2000, in določenih dodatnih zahtev sosednje Hrvaške poteka počasneje, kot si želijo Krškovaščani in Malenčani. Poglobitev Save namreč sodi v državni prostorski načrt za hidroelektrarno Mokrice in ne za hidroelektrarno Brežice.
Načrt z luknjo
Poleg omenjenega v državnem proračunu za zdaj ni niti evra namenjenega zgraditvi protipoplavne zaščite obeh naselij, katerih prebivalci so najhujše trenutke preživljali leta 2010, ko jih je zalila doslej najhujša poplava, čeprav bi morala biti protipoplavna zaščita po veljavni uredbi končana že sredi prihodnjega leta.
»Lahko rečem, da se v nobenem primeru ne bomo pustili pretentati. Če ne bo poskrbljeno za varovanje naših vasi, ne bo soglasja k obratovalnemu dovoljenju za hidroelektrarno Brežice,« je bil odločen Ivšič. Med razpravo so bila izpostavljena še vprašanja v zvezi z reševanjem odtekanja meteornih voda, ki bi utegnila predstavljati ob postavitvi betonskega zidu dodatno nevšečnost, oglasili so se tudi prebivalci Krške vasi z območja nad mostom, katerih imetja v predstavitvi niso bila zajeta. Kot je pojasnil direktor Infre Vojko Sotošek, ta del naselja leži zunaj območja državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Brežice in torej ni v njihovi pristojnosti za urejanje protipoplavne zaščite. Ker je to pojasnilo navzoče precej razburilo, so se dogovorili, da bodo na okoljsko ministrstvo naslovili pobudo za spremembo prostorskega načrta.
