Na upravni enoti Kamnik, kjer so v preteklosti prejeli skupno 674 denacionalizacijskih zahtevkov, štirih postopkov še vedno niso končali. Načelnik enote Mihael Novak ugotavlja, da zaradi obsežnosti vseh zagotovo še ne bodo mogli končati niti v tem letu. Še zlasti ne zahtevnega postopka v primeru Meščanske korporacije Kamnik, ki obsega okrog 600 parcel in je zdaj praktično spet skoraj na samem začetku.
To najobsežnejšo denacionalizacijsko zadevo so na upravno enoto dobili v ponovno odločanje lani po odločitvi ustavnega sodišča in na njej temelječih sodbah upravnega sodišča ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ustavno sodišče je namreč sredi lanskega leta odločilo, da so člani ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti upravičeni in pristojni za vložitev zahteve. S tem so ovrgli predhodno stališče vrhovnega sodišča, da člani sedanje agrarne skupnosti po določbah zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti o vračanju premoženjskih pravic niso legitimni upravičenci za vrnitev teh pravic.
»Zato bo treba vse postopke, ki so bili izvedeni pred to odločitvijo ustavnega sodišča in v katerih zahteve upravičencev niso bile vsebinsko obravnavane, začeti od začetka in jim bomo, tako kot na začetku, znova vse vračali v naravi,« razloži Novak in doda, da bodo morali opraviti ugotovitvene postopke za vsako nepremičnino posebej. Gre pa zvečine za gozdove in kmetijska zemljišča v Županjih Njivah ter stavbna zemljišča in objekte v Kamniku. Zavezanca za vračilo sta Občina Kamnik in Republika Slovenija, v postopek pa bodo vključeni tudi upravljalci nepremičnin.
Pritožbe na pritožbe
V ponovno reševanje so na kamniški upravni enoti lani prejeli tudi denacionalizacijski zahtevek Megler, zadevo Kmetijska zadruga Kamnik pa ponovno rešujejo že dve leti. Zahtevek Megler, ki so ga enkrat že rešili, je prežet z nenehnimi pritožbami. Zaradi teh so izdali že več dopolnilnih odločb, a se vedno znova zaplete. Zadnje stališče je, da se odškodnina izplača le za zemljišče, za stavbo pa zavrne. Zato na upravni enoti pričakujejo ponovno pritožbo. V primeru Kmetijske zadruge Kamnik sta občina Kamnik in Republika Slovenija še vedno na različnih bregovih, a se kljub temu v ozadju vendarle svetlika tudi možnost poravnave, oziroma se vsaj dela na tem, še pravi Novak. V primeru kmetijskega zemljišča v primeru Rechbach naj sprva odškodnine ne bi izplačali, ker je bil upravičenec iz tujine; po upravnem sporu pa je pretehtala odločitev, da se kljub temu vrača in sicer v naravi. Potem je znova pretehtalo stališče, da ne in tako dalje in dalje, našteva Novak in doda, da zato tudi ta zadeva še ni rešena.
