Nove informacije v povezavi z afero Dieselgate kažejo, da je vodstvo koncerna Volkswagen (VW), takrat še pod taktirko Martina Winterkorna, poskušalo afero z manipulacijo rezultatov testov izpuhov skriti pred javnostjo. Z ameriško okoljsko agencijo EPA so se poskušali očitno v zameno za nerazkritje kršitev dogovoriti za poravnavo. Računali pa naj bi na okoli 100 milijonov evrov kazni, je te dni poročalo več nemških medijev. Tako izhaja iz dokumentacije, ki jo je minuli teden na sodišču v Braunschweigu vložil VW v tožbenem postopku, ki so ga proti VW vložili delničarji. Delničarji skušajo od VW izterjati odškodnino zaradi finančne škode, ki so jo utrpeli zaradi afere Dieselgate. Ta je delnici Volkswagna odpihnila kar nekaj vrednosti, delničarje pa skrbi tudi dolgoročno okrnjen ugled znamke.
Z načrtom skrivanja manipulacij se je strinjal tudi aktualni šef VW
Vodstvo koncerna je ocenjevalo, da bodo z EPA lahko dosegli sporazum in relativno ugodno poravnavo, ki bi VW prihranila nevšečnosti z razkritjem kršitev v javnosti. S to oceno in načrtom skrivanja manipulacij z izpuhi naj bi se strinjali tako Winterkorn kot takratni šef nadzornikov Hans Dieter Pötsch in, kar je še zlasti problematično, aktualni šef koncerna Matthias Müller. A so se pri svojih predvidevanjih ušteli. EPA je namreč 18. septembra lani razkrila manipulacije z merjenjem izpuhov in objavila, da VW grozijo izjemno visoke kazni, ki se merijo v milijardah evrov.
Če se nekateri delničarji VW ne bi odločili za tožbo proti menedžerjem koncerna zaradi škode na račun prostega pada delnic po izbruhu afere Dieselgate, bi bržčas ta pomembna podrobnost ostala skrita za vedno ali pa vsaj še za nekaj časa. Tako pa so nekateri delničarji ocenili, da jih je vodstvo VW prepozno obvestilo o predvideni škodi, in zahtevajo odškodnino. Del obrambe VW temelji na pojasnilih, da je pravzaprav za izbruh afere in posledično padec delnice VW kriva EPA, ko je objavila, da koncernu grozijo milijardne kazni. Šele takrat naj bi delnica VW doživela prosti padec.
Razkritje postavlja aktualnega šefa Müllerja v izjemno neroden položaj. Ta je namreč nemški vladi pisno zagotavljal, da je ugled VW omadeževalo ravnanje nekaj posameznikov in da bo storil vse, da povrne nekdanji ugled koncerna. Da so tako rekoč v vodstvu nedolžni kot ovčice ter da o delovanju zaprtega in skrivnostnega kroga inženirjev, ki so izdelali sporno opremo, niso vedeli nič. Utegne se zgoditi, da bo odletel tudi komaj postavljeni šef koncerna, čigar glavna naloga je bila, poleg odpravljanja napak na avtomobilih, zakrpati ugled VW.
Volkswagen čaka pestro obdobje
VW naj bi poskušal tožbe delničarjev združiti na podlagi vzorčnega postopka, kar po ocenah njihovih odvetnikov kaže, da imajo dobre možnosti tožbo dobiti. Tožniki nekaterim vodilnim menedžerjem VW, med drugim takratnemu prvemu nadzorniku Pötschu, očitajo, da so za manipulacije z izpuhi vedeli vsaj dva tedna pred izbruhom afere. Družba, ki kotira na borzi, mora za vrednost delnice pomembne informacije pravočasno objavljati, tožniki pa so prepričani, da tega ni storila. V VW nasprotno menijo, da so bili postopki obveščanja korektni.
Pred koncernom so pestri tedni. Konec marca naj bi bilo jasno, na kakšen način bo VW v ZDA odpravljal napake na spornih vozilih. Ker bo to v veliki meri določilo stroške, ki jih bo koncern imel zaradi afere, naj bi po poročanju Frankfurter Allgemeine Zeitung tudi preložili objavo bilanc z marca na konec aprila. Sredi aprila naj bi koncern objavil tudi izsledke notranje preiskave o aferi.
