Več kot pol stoletja pozneje mi ta spomin še vedno ne da miru. Danes v revnih predelih sveta ženske še vedno tvegajo smrt, ko rojevajo. Umrljivost mater pri porodu je ena od zadev, ki jih lahko preprečimo. Deklice so prepogosto podvržene pohabljenju spolnih organov. Dekleta so žrtve napadov na poti v šolo. Ženske zlorabljajo v vojnah. Vdove izolirajo in pogosto ostanejo brez vsega premoženja.

Te probleme lahko obravnavamo le, če ženske opolnomočimo kot nosilke sprememb.

Več kot devet let sem to filozofijo uresničeval v praksi, v okviru Združenih narodov (ZN). Razbili smo veliko steklenih stropov in ustvarili preprogo, polno črepinj. Zdaj čistimo predsodke in odpravljamo pristranskost iz preteklosti, da se lahko ženske razvijajo v nove smeri.

Imenoval sem prvo poveljnico mirovnih sil ZN in kot še nikoli doslej razširil zastopanost žensk na najvišjih položajih naše organizacije. Ženske so sedaj vodilne na področju miru in varnosti, ki je bilo nekoč le v domeni moških. Ko sem prišel v ZN, ni nobene naše mirovne misije na terenu vodila ženska. Zdaj skoraj četrtino vseh misij ZN vodijo ženske, kar je še vedno veliko premalo, a kljub temu precejšnje izboljšanje.

Odobril sem skoraj 150 imenovanj žensk na vodilne položaje v organizaciji, kot svoje pomočnice ali podsekretarke. Nekatere so prišle iz visokih vladnih služb z mednarodnim slovesom in se nato nadalje uveljavile na vodilnih položajih svoje države. Vse skupaj mi je pomagalo dokazati, kako pogosto je lahko ženska najboljša izbira za določeno nalogo.

Če smo želeli zagotoviti, da bo ta napredek trajen, smo morali zgraditi nov okvir delovanja, ki terja odgovornost celotnega sistema ZN. Kjer se je nekoč enakost spolov obravnavala kot hvalevredna ideja, je sedaj trdna politika. Nekoč je bilo usposabljanje občutljivosti za spol stvar izbire, zdaj pa je obvezno za vse več osebja ZN. V preteklosti je imelo le nekaj porabnikov proračuna ZN sredstva, ki so namenjena le enakosti spolov in krepitvi vloge žensk, sedaj pa to počne že vsak tretji porabnik in število raste.

Konfucij je učil, da če želimo spremeniti svet, moramo začeti med svojimi bližnjimi. Povsod zagovarjam krepitev vloge žensk, kot prikaz njihovih sposobnosti pa mi služijo kar voditeljice pri ZN. V govorih v parlamentih, na univerzah in uličnih shodih, na zasebnih pogovorih s svetovnimi voditelji, srečanjih z vodstvi podjetij in v težkih pogovorih z močnimi moškimi, ki vladajo v togo patriarhalnih družbah, vedno znova zahtevam enakost spolov in pozivam k ukrepom za njen doseg.

Ko sem prevzel funkcijo generalnega sekretarja, je bilo na svetu devet parlamentov brez žensk. Pomagali smo, da se je to število skrčilo na štiri. Leta 2008 sem sprožil kampanjo Združimo se in odpravimo nasilje nad ženskami. Do danes se je kampanji pridružilo mnogo voditeljev in ministrov, na stotine parlamentarcev in milijonov posameznikov.

Bil sem prvi, ki se je pridružil naši kampanji OnZaNjo (HeForShe), več kot milijon drugih je sledilo. Na skupnih shodih z aktivisti sem pozival k opustitvi pohabljanja ženskih spolnih organov in se veselil, ko je generalna skupščina ZN sprejela svojo prvo resolucijo, ki sledi temu cilju. Moj glas je odmev mnogih drugih, ki vedo, da so ženske ključne pri doseganju naše ambiciozne agende 2030 za trajnostni razvoj in pri uresničevanju pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.

Na današnji mednarodni dan žensk sem še vedno ogorčen nad zanikanjem pravic žensk in deklet, vendar so mi v spodbudo ljudje po svetu, ki vedo, da krepitev vloge žensk vodi k napredku celotne družbe. Zagotovimo trdna finančna sredstva, vztrajno zagovorništvo in odločno politično voljo za doseganje enakosti spolov po vsem svetu. Ni večjega vložka v našo skupno prihodnost.