Razbitine in antični ostanki, ki se razprostirajo po vsem sodobnem Rimu, obiskovalcu burijo domišljijo. Na žalost pa si je zelo težko predstavljati, kakšno veličino je nekoč uživalo središče zahodnega sveta.
Prav s tem namenom so znanstveniki v sodelovanju z akademijo Khan zagnali projekt Prerojeni Rim (Rome Reborn). Na podlagi arheoloških ostankov jim je uspelo poustvariti razvoj mesta od zgodnjega obdobja 1000 let pred našim štetjem do leta 552 našega štetja
Bernard Frischer, profesor na univerzi Indiana v Združenih državah Amerike in vodja omenjenega projekta, pojasnjuje, da so se v 3D-videoanimaciji Rima osredotočili na leto 320 našega štetja, saj je v tem obdobju mesto doseglo svoj vrhunec urbanega razvoja. Deset let pozneje se je namreč cesar Konstantin preselil v Konstantinopel (današnji Carigrad) in s tem nakazal počasen zaton mesta.
V posnetku najbolj pritegneta veličina in lepota antične metropole. Takrat je v Rimu živelo med enim in dvema milijonoma ljudi, kar je ogromno še za današnje razmere, kaj šele za obdobje pred 1700 leti, ko je bilo na svetu občutno manj ljudi. V videu vidimo pomembno vlogo akvaduktov, ki so omogočali tovrsten urbani razcvet, mesto so namreč oskrbovali z vodo. Izvemo tudi, da imena Kolosej za najbolj slavno mestno zgradbo Rimljani niso uporabljali. To poimenovanje se je prijelo šele v obdobju srednjega veka. Stari Rimljani so ga namreč imenovali Flavijev amfiteater.
