Koalicijske stranke so novembra lani napovedale, da bodo v Lipici znova združili konjerejo in turistično dejavnost, družbo Lipica Turizem pa ukinili. A iz tega, vsaj za zdaj, ne bo nič. Vlada je namreč Lipica Turizmu namenila 200.000 evrov državne pomoči po pravilu de minimis; nekaj za izplačilo decembrskih in januarskih plač zaposlenim, nekaj za popačilo dobaviteljev in celih 3400 evrov za uvedbo novih produktov. Obljubljena novela zakona o Kobilarni Lipica, ki naj bi omogočila združitev turizma in konjereje v Lipici, pa je obtičala v medresorskem usklajevanju.
Kdo je sploh pristojen za Lipico?
Novela zakona o Kobilarni Lipica je doživela kritike finančnega in kmetijskega ministrstva ter vladne službe za zakonodajo. Zataknilo se je že pri povsem banalnem vprašanju, kdo je sploh pristojen za pripravo tega zakonskega predloga. Po veljavnih predpisih je to kmetijsko ministrstvo, a so zakon spisali na gospodarskem ministrstvu, ki želi od kmetijcev prevzeti pristojnost za Kobilarno Lipica. To je nameravalo s sklepom vlade storiti že januarja, vendar se je uštelo, saj to, da je za Lipico pristojno kmetijsko ministrstvo, določa zakon o Kobilarni Lipica in je zato prenos pristojnosti mogoč le s spremembo zakona.
Ker je za Lipico torej še vedno pristojno kmetijsko ministrstvo, bi moralo predlog sprememb zakona o Kobilarni Lipica pripraviti to ministrstvo in ne gospodarsko. V SMC so se po naših informacijah zato domislili druge rešitve – zakonsko novelo naj bi mimo vlade, neposredno v parlamentarno obravnavo, vložili njihovi poslanci. Toda na vidiku so nove težave. Gospodarsko ministrstvo želi, da bi bila Lipica v prihodnje organizirana kot javni gospodarski zavod, po zgledu protokolarnega Brda, ki pa ne posluje niti zgledno niti pregledno. Po naših informacijah finančno ministrstvo takšni ureditvi nasprotuje, saj razmišlja o ukinitvi vseh javnih gospodarskih zavodov. To posledično pomeni, da bo koalicija napovedano reorganizacijo Lipice odložila še za nekaj časa, spreminjanja zakona o Kobilarni Lipica pa naj bi se lotila v dveh fazah. Za začetek naj bi poskrbela le za prenos pristojnosti za ta javni zavod s kmetijskega na gospodarsko ministrstvo, hkrati naj bi državni kobilarni (zaradi morebitnega stečaja ali likvidacije družbe Lipica Turizem) znova omogočila izvajanje gostinske in turistične dejavnosti.
Državna kobilarna po novem d.o.o.?
Šele v drugi fazi spreminjanja zakona naj bi prišla na vrsto reorganizacija Lipice. Samo Jereb, drugi namestnik predsednika računskega sodišča, meni, da preoblikovanje Lipice v javni gospodarski zavod ne bi rešilo nobene težave. V zvezi z Lipico se mu zdi pomemben predvsem odgovor na vprašanje, kakšna naj bi bila njena dolgoročna podoba, saj je od tega odvisno, koliko denarja bo treba zagovoriti za obnovo hotelsko-gostinskih objektov, kdo bo upravljal hotele in kakšne so/bodo hotelske zmogljivosti po obnovi, kdo bo zagotovil denar za naložbe, kakšen bo njihov vpliv na poslovni izid, kakšna bosta promocija in cenovna politika, kakšna kadrovska sestava, koliko bodo potrebovali novih ali nadomestnih zaposlitev... »Skratka, lastnik mora pred odločitvijo zagotoviti celovit poslovni načrt poslovanja Lipice kot turistične destinacije,« je prepričan Jereb, ki ocenjuje, da vlada še vedno nima celovite strategije urejanja razmerij pri izvajanju tržne dejavnosti v Lipici. »Sklep o dodelitvi pomoči de minimis, s katerim vlada pomaga reševati tekoče likvidnostne težave Lipica Turizma, je mogoče razumeti le kot vmesni korak, s katerim se podaljšuje čas, potreben za sprejetje končne odločitve,« domneva Jereb.
Po naših informacijah se zdaj na gospodarskem ministrstvu ogrevajo za oblikovanje gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo, in sicer po zgledu nastajajočega državnega gozdarskega podjetja. Takšni ureditvi bi kmetijski minister Dejan Židan verjetno težko oporekal, vprašanje pa je, kako se bo v okviru družbe z omejeno odgovornostjo reševalo javno službo konjereje in konjeništva.
