Največ 6,8 kilograma ogljikovega dioksida bi posameznik s svojim življenjskim slogom dnevno smel spustiti v okolje, če bi želeli na Zemlji ohraniti podnebno ravnovesje. Realnost je seveda drugačna in povprečen Zemljan ga v ozračje odda skoraj petkrat toliko. Minuli teden se je okrog 70 družin iz sedmih mest v Alpah pridružilo akciji nevladne organizacije Cipra in zapisovalo svoje dnevne navade ter preverjalo, ali je mogoče živeti v omenjenih okvirih. Med njimi tudi 11 družin iz Idrije in okolice. Prvi rezultati kažejo, da Idrijčani niso med najslabšimi, da pa imajo še možnosti za izboljšave. V začetku junija bodo imeli za to dodaten teden priložnosti.
»Kazenske« točke so seštevali tudi v drugem nadstropju enega od blokov v Spodnji Idriji. Česnik Mažgonovi – Anita, David ter njuni trije sinovi Enej (9 let), Rene (5 let) in Arne (2 leti) so poskušali zbrati največ 100 točk na osebo na dan, v katere so bili preračunani izpusti ogljikovega dioksida. »Ekologija nas že od nekdaj zanima, predvsem se iz dneva v dan sprašujemo, kako bi lahko še zmanjšali odpadno embalažo,« pove Anita. V tem tednu so živeli povsem običajno in preverjali, kaj to pomeni v številkah. Skodelica kave z mlekom 0,7 točke. Štiri plenice za enkratno uporabo 9 točk. Deset kilometrov dolga vožnja z avtomobilom z enim samim potnikom 16 točk. Jagode pozimi 24 točk. Pol kilograma globoko zamrznjenih zrezkov 25 točk. Osem ur dela na prenosnem računalniku 0,6 točke. In 24 točk na dan na osebo samo zato, ker so.
Problem so prevozi in meso
Njihov teden vsaj glede prevozov ni bil običajen. Anita je morala dvakrat na službeno pot v Ljubljano, najstarejši sin je obiskoval plavalni tečaj v Logatcu. Kljub temu jim je od ponedeljka do nedelje uspelo kar petkrat zbrati manj kot 100 točk na osebo. Anita in David ugotavljata, da je bilo najtežje točke zmanjševati pri prevozih, pa čeprav imajo samo en avto in ga uporabljajo skrajno racionalno. O tem, da bi otroke v šolo in vrtec v štiri kilometre oddaljeno Idrijo po nevarni regionalni cesti razvažala s kolesom, se še nista odločila. Prav tako ugotavljata, da bi točke v dovoljene okvire zelo težko spravil strastni mesojedec. »Sto gramov svežega govejega mesa prinese 47 točk, polovico vseh dovoljenih. Presenetilo me je tudi, koliko točk prinese tuširanje,« ugotavlja Anita. Veliko »kazenskih« točk so si prihranili na račun ogrevanja s peleti in znižanjem temperature v stanovanju. V dilemi sušilni stroj ali sušenje perila na vrvi, kar ne prinese nobene točke, je zmagal prvi. »Pogledamo tudi na udobje in še vedno se nismo pripravljeni čisto vsemu odreči. Poleg tega pa nam denimo sušilni stroj privarčuje uporabo mehčalca, električne energije za likanje in navsezadnje čas,« prizna Anita. Še kakšno točko bi lahko prihranili, če bi imeli svoj vrt in zelenjavo pridelovali sami.
Pogrešajo poudarek na odpadni embalaži
Bo to realna slika, koliko Slovenci prispevamo k bolj ali manj čistemu okolju? »Ne povsem, bo pa dovolj za prvi vtis,« pojasnita sogovornika. V točkah ni upoštevana velikost bivalnega prostora. Ne upošteva se, ali so oblačila pri otrocih podedovana, kupljena od domačih proizvajalcev ali iz tisoče kilometrov oddaljene Kitajske. Tudi sicer Anito moti pretirano potrošništvo, zato ima cela družina trenutno 40-dnevni post od potrošništva in z idejo prek bloga skuša navdušiti tudi druge. »Žalostna sem, ker se tudi v šolah pogovarjajo samo o tem, kako naj se ugaša luči, zapira vodo in reciklira. Ampak to je v primerjavi z manjšo porabo zelo malo. Za izdelavo ene plastenke vode porabijo več vode, kot je v njej kupimo. In ko ne kupiš ene plastenke vode, si privarčeval več energije, kot če bi ugasnil vse luči. Veliko bolj me zato skrbi pretirana embalaža,« pravi Anita. Družina se zato drži načela: manj zapakirano in manj predelano. Za kupovanje sadja in zelenjave uporabljajo pralne vrečke iz blaga in tudi trgovke v lokalni trgovini njihovo prakso podpirajo. Po meso odhajajo neposredno k mesarju, kupujejo samo osnovna živila, vsak nakup dobro premislijo, zagovarjajo izposojo, reklamne letake so odpovedali.
Ali lahko torej posameznik spremeni svet? »Seveda, kdo pa ga bo, če ga ne bomo posamezniki,« sta si enotna Anita in David.
