Delodajalci in sindikati se v nečem vendarle strinjajo. Oboji opozarjajo, da bo predlagana novela zakona o socialnem podjetništvu, ki spreminja sedanjo definicijo ter omogoča izvajanje socialnega podjetništva na vseh področjih gospodarskih dejavnosti, povzročila nelojalno konkurenco. »Socialna podjetja, ki naj bi bila zaradi svojega statusa upravičena do določenih spodbud in olajšav, bodo nasproti klasičnim podjetjem v privilegiranem položaju. To odpira vrata nelojalni konkurenci,« ocenjuje predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh, ki meni, da se lahko socialno podjetništvo opravlja samo v socialnih dejavnostih.
»Predlagana ureditev lahko pripelje do socialnega dumpinga in nižanja cene dela. Bojimo se, da bi lahko prišlo do podobnih zlorab, kot se je to dogajalo pri invalidskih podjetjih,« opozarja tudi Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Rahljanje pravil
Novela ukinja sedanja dva tipa socialnih podjetij. Tip A lahko po veljavni zakonodaji opravlja zdravstvene, socialnovarstvene, okoljevarstvene, kulturne in izobraževalne dejavnosti, socialno podjetje tipa B pa lahko sicer izvaja katero koli dejavnost, vendar mora imeti med zaposlenimi vsaj tretjino oseb iz ranljivih skupin – mladih z nedokončano osnovno ali poklicno izobrazbo, dolgotrajno brezposelnih, starejših iskalcev zaposlitve, hendikepiranih, Romov, beguncev, brezdomcev in nekdanjih zapornikov ter odvisnikov. Po novem teh omejitev za socialna podjetja ne bi bilo več. Praktično edina razlika v primerjavi s klasičnimi podjetji bi bila v tem, da lahko, tako kot sicer nalaga že veljavni zakon, razdelijo največ 20 odstotkov dobička, medtem ko morajo ostalo vlagati v razvoj podjetja in skupnosti.
Delodajalska združenja nasprotujejo tudi členu, ki omogoča, da lahko socialno podjetje ustanovi gospodarska družba. »Prepričani smo, da mora gospodarska družba delovati po principih tržne ekonomije, zato z ustanovitvijo socialnega podjetja oziroma prenosa dela podjetja ali dejavnosti na socialno podjetje ne more podaljševati agonije v primeru neuspešnega poslovanja,« pravi Meh.
»Kapital se je ustrašil za svoje privilegije«
Srečko Prislan, predsednik Sveta za razvoj nevladnih organizacij Savinjske regije, meni, da so takšni pomisleki neutemeljeni. Prepričan je, da stoji za njimi kapital, ki poskuša v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi blokirati razvoj ekonomske demokracije. »Novela zakona je korak v pravo smer. Sedanja ureditev, ki je prvenstveno namenjena hendikepiranim in težko zaposljivim osebam, je iz socialnega podjetništva naredila nekakšen geto. Predlagana nova ureditev pa omogoča, da postanejo načela socialnega podjetništva, kot so solastništvo in soupravljanje, alternativa sedanjemu prevladujočemu modelu, kjer je v ospredju kapital in ne človek,« pravi Prislan.
Da socialna podjetja niso socialni korektiv, s katerim bi reševali zgolj brezposelnost ranljivih skupin ljudi poudarja tudi Nena Dokuzov, vodja sektorja za socialno podjetništvo, zadružništvo in ekonomsko demokracijo na gospodarskem ministrstvu. Sedanja ureditev je po njenih besedah povzročila izkrivljeno percepcijo, kaj socialna podjetja sploh so in kakšen je njihov namen.
»Glede na to, da so pogoji dostopa do financiranja za klasična podjetja veliko lažji kot za socialna podjetja in da je tudi evropskih sredstev za klasična podjetja veliko več, se s trditvami o nelojalni konkurenci ne moremo strinjati,« še pravi Dokuzova. Da sedanja ureditev ni ustrezna, dokazuje s podatkom, po katerem socialno podjetništvo (vključno s kooperativami) ustvari v EU v povprečju več kot 7 odstotkov BDP, pri nas pa zgolj 0,6 odstotka.
Pri nas le 130 socialnih podjetij
Medtem ko je socialno podjetništvo v Evropi ena najhitreje rastočih gospodarskih panog, v Veliki Britaniji na primer deluje več kot 80.000 socialnih podjetij, na Švedskem, v Belgiji, na Nizozemskem, v Italiji in Franciji je v socialnem podjetništvu zaposlenih okoli deset odstotkov ljudi, pa se pri nas ta panoga še zdaleč ni prijela. Po podatkih ministrstva za gospodarstvo je trenutno registriranih le 130 socialnih podjetij. Končna verzija novele zakona bo po napovedih ministrstva pripravljena do poletja.
