Ste svoji mami postavljali vprašanja o spolnosti?

Ne, z njo se ni dalo pogovarjati o nobeni stvari, samo palica je pela. Ko sem odraščala, je bil svet razdeljen na poštene moške, torej tiste, ki se ženske ne dotaknejo, dokler se ne poročijo, in barabe, ki to počnejo. Za mojo mamo in druge mame, nekatere so takšne še danes, je bil svet sestavljen iz moških barab. Potem pa sem ugotovila, da to seveda ni res.

Čeprav se je izkazalo, da niso vsi moški barabe, pa se je izkazalo, da ženske, niti ena od kakih dva tisoč, s katerimi ste govorili, niso uživale v seksu...

Saj ni moglo biti drugače. Ljudje niso imeli nobenih informacij, in če nimaš informacij, zadostiš svojemu nagonu na način, ki je v veljavi. Še danes, ko imajo moški vse informacije, so ženske kronično nezadovoljne z njihovo ponudbo. Edina informacija, ki jim je bila dosegljiva, je bila izkušnja, ko je šel bik na kravo. Spolni odnosi, kot jih poznamo danes, so se začeli uveljavljati šele v 60. letih prejšnjega stoletja. Pred tem pa so ženske, hm, naskočili, in ta naskok je trajal dve, tri minute. In ker so ženske imele spolnost za nekaj grdega, za dolžnost, je bilo normalno, da so dale noge narazen.

Kaj pa ženske?

Ženske so tudi zaradi številnih nosečnosti, ki so sledile, grozno trpele, tudi umirale. Če so želele imeti vsaj malo miru pred nosečnostjo, so se med nogami namazale z mešanico, narejeno iz kurjevcev in kopriv. Ta mešanica je tudi v starih časih, ko se niso več kot toliko umivali, neznosno smrdela. Po drugi strani pa so se, da so lažje prenašale naskoke moških, med nogami mazale s svinjsko mastjo. Marsikje to počnejo še danes.

So ob vsem tem moški sploh lahko uživali?

Če je imel orgazem, je, logično, užival. Zaradi morale ni bilo dovoljeno, da ženska vidi moškega golega. Zato je ženska pričakala moškega pokrita s predpasnikom čez glavo, z razkrečenimi nogami in raztegnjenimi nogami. Potem se je zgodila brzinca: on ga vtaknil noter in se je že zgodilo. Moški spolni nagon je bil zaradi zdravega načina življenja zelo močan. Če imajo ženske danes to srečo, da se jih moški spomni trikrat na mesec, je bilo včasih normalno, da se jih je trikrat na dan.

Kaj se je zgodilo, da so moški prišli s trikrat na dan na trikrat na mesec?

Radio, televizija, pivo s prijatelji, celodnevne službe, internet in drugi motilci družinskega življenja.

So ženske takrat kaj masturbirale?

Ženske so masturbacijo poznale, ampak kakor hitro so ugotovile, da se jim med nogami nekaj dogaja, so se šle spovedat. Neka gospa, ki je bila še pri 90 zelo živahnega duha, mi je pripovedovala, s kakšnim veseljem je jahala konja. Bila je prepričana, da za njo sedi hudič, saj so se ji med galopiranjem dogajale stvari, o katerih se ji sicer ni niti sanjalo.

Kako vam je uspelo, da so se vam ženske, s katerimi ste se pogovarjali o njihovi spolnosti, tako odprle?

Ko sem prišla v hišo k sogovornicam, jih objela, se jim nasmehnila, se z njimi pogovarjala o vsemogočih vsakdanjih težavah, so me hitro začutile kot del njihovega lastnega življenja. Poleg tega so starejši ljudje zelo neposredni, odkriti, celo drzni, ne ozirajo se več na to, kaj si bo kdo mislil ali rekel, izgubijo določen del sramu. Tudi moški sogovorniki so me kdaj pa kdaj spravili v zadrego. Nekdo, ki je med drugo svetovno vojno dobil strel v ritnico, se je pohvalil, da lahko v luknjo, ki je ostala, še zmeraj vtakne dva prsta. In to sem morala videti tudi jaz. 

Kar zadeva spolnost, imamo z njo in pogovori o njej težave še danes...

Najmanj težav  imajo starejši. Kar je pričakovano. Zavedajo se, da imajo pred seboj le še dvajset, trideset let aktivnega življenja, in če so pametni, ta leta izkoristijo, kot je treba.

Spolnost starejših sicer velja za velik tabu. Kot da ljudje po 60. letu ne bi imeli spolnih odnosov...

Ah, veste, če bi se ozirali na vse stereotipe, ki jih imamo v slovenski družbi, potem bi verjeli marsikaj! Pred 20 leti sem delala neko raziskavo med slepimi in ugotovila, da imajo slepi zelo aktivno, plodno, živahno spolnost, in to še v pozni starosti. Zakaj? Ker ne vidijo in niso obremenjeni z gubami, sivimi lasmi in podobnim, pomemben jim je le dotik. Današnja družba žal kronično pozablja na dotik, pogovor, druženje, danes gre vse na hitro, nihče nima časa. Pri ljubezni, kaj šele pri spolnosti nič ne gre na silo, sicer se zgodi enako kot pri babici in dedku – naskok. 

Zdi se, da se od časov, ki ste jih raziskovali, odnos moških do žensk niti ni bistveno spremenil. Še vedno si, četudi precej bolj sofisticirano, želijo nedolžno in ubogljivo ženo.

Hehehe, moški pač! Takšni so! Mene so ženske, s katerimi sem se družila, nenehno poučevale: Ljube moje deklice, ne povejte svojim moškim, koliko ste jih imele prej! Moški je v svojem bistvu pogosto še zmeraj gospod Kremenček. Pri ženski, ki jo ima rad, želi biti prvi, zadnji in edini. In če mu ljubljena ženska lahkoverno razlaga o garnizonu pred njim, iz tega ne nastane nič dobrega, ker so moški globoko v sebi še zmeraj lovci in ljubosumni na konkurenco. Nasprotno pa se še zmeraj dogaja, da pa je ženski nekako razumljivo in logično, da ima moški v življenju več žensk. Te stare manire sicer tajimo, a realno življenje kaže, da ni tako.

Ni čas, da te manire presežemo?

Redki jih presežejo. Moškemu bo, če išče žensko za seks,  vseeno, ali je imela pred njim garnizon ali Natovo vojsko, če  išče partnerico, s katero bo imel otroke in si ustvaril dom, pa bo desetkrat premislil, ali je izbranka prava ali ne.

Ko vas poslušam, dobivam občutek, da še vedno živimo v 20. stoletju, samo da so krave in bike zamenjali pornografski filmi...

Ja, pa nasveti v ženskih revijah. Pa mehiške nadaljevanke. Vaških opravljivk res ni več toliko kot nekoč, imamo pa zato facebook. Tam si ženske, in to vseh starosti, vse povedo, včasih imam občutek, da so do drugih tudi zelo zahtevne, rade pa pozabljajo, da imajo tudi same napake. Včasih si pregrešno zaželim, da bi z zakonom ukinila vsakršno čtivo, ki nas poneumlja. Zadnjič sem nekje prebrala, s kakšno lahkoto je svetovalec obljubljal razočarani ženski pri dobrih petdesetih, da bo že jutri našla svojega princa. Kako, lepo vas prosim? Moški, ki so primerni zanjo, se ozirajo za ženskami, ki so stare 30, 40 let. Pri 50 letih pridejo v poštev 70-letniki, takšnih pa ona ne bi več marala. Na dosegu roke so potem le še mamini sinki in moški, ki lovijo ženske za zabavo. Naj raje živi življenje in naj zaradi goloba na strehi ne zamuja vseh vrabcev, ki jih drži v rokah.

Ni to malo brutalno?

Zakaj? Ni hujšega, kot če se osredotočimo zgolj na iskanja in na pričakovanja, ob tem pa pozabimo živeti. Sicer pa, zakaj ne bi  energije, ki jo marsikdo vlaga v novo zvezo, vložil v že obstoječo? Ženske pogosto tarnajo, da niso še nikoli doživele vrhunskega seksa. In ga potem neutrudno iščejo. Na koncu ugotovijo, da med njimi ni bilo kakšne razlike. Logično, če se malo pošalim, saj so se vsi učili iz približno enakih pornografskih filmov. Tudi o spolnosti se je treba pogovarjati, do človeka, s katerim se skoči pod rjuhe, je treba nekaj čutiti. Ni vse le med nogami, marsikaj je tudi v srcu! Ženske se z moškimi redko pogovarjajo celo o dotikih, ki si jih želijo v postelji. V odgovoru sem zelo konkretna: če ti je nerodno reči, ga primi za roko in ugasni luč.

Kaj bi svetovali ženskam danes, tik pred dnevom žena?

Skorajda na kolenih prosim vse ženske: več se pogovarjate znotraj lastne družine, predvsem pa pogosteje pokramljajte z mamo ali z babico. Dokler ne vemo, kaj je bilo narobe v spolnosti pri babici ali pri mami, toliko časa ne bomo poznale vzorcev, ki smo jih nezavedno podedovale od svojih prednic. Današnje mlade ženske z eno nogo živijo v 21. stoletju, z drugo pa še zmeraj na začetku 20. stoletja preprosto zato, ker ne poznajo intimne zgodovine svoje družine. Morajo jo spoznati, to je del življenja in naj ne bo nikogar sram govoriti o teh stvareh.