K doslednemu izvajanju schengna države obvezujejo sklepi z zadnjega vrha evropskih voditeljev. Ker države nimajo alternative sedanjemu sistemu prostega prehajanja ljudi in blaga skozi notranje evropske meje, vztrajajo, da se zaradi rekordnega begunskega toka porušeni nadzor na zunanjih schengenskih mejah ponovno vzpostavi.
Je to sploh še mogoče, potem ko osem držav članic EU z vzpostavijo nadzorov na notranjih schengenskih mejah očitno ne verjame več v funkcioniranje schengenskega režima?To je največja uganka, na katero nihče ne pozna odgovora. Toda države članice so odločene zaščititi schengen, saj bi jim v nasprotnem primeru grozila velika gospodarska škoda. Od 5 do 18 milijard evrov dodatnih stroškov bi imela Evropska unija na leto (0,05–0,13 odstotka BDP), če bi schengenski sistem dokončno propadel.
Mar se odločilni dnevi za schengen ne iztekajo prav v teh dneh? Prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans je še konec januarja ocenjeval, da je za reševanje zgolj še šest do osem tednov časa.Res je. Takrat se je verjelo, da bodo žariščne točke v Grčiji vendarle začele delovati in da jim bo uspelo z zadrževanjem ekonomskih migrantov znižati begunski tok na balkanski migracijski poti. Istočasno se z mrtve točke niso premaknile razprtije držav članic o porazdelitvi beguncev iz Italije in Grčije, kar je z učinkom negativne spirale onemogočalo premik pri drugih točkah migracijske agende. Pričakovalo se je tudi, da bosta Grčija in Turčija odločneje zavarovali svojo morsko mejo in preprečili migrantom pot v Evropsko unijo. Upalo se je tudi na okrepitev Frontexove misije. A izpolnilo se ni nobeno od teh pričakovanj. Evropska komisija je morala prilagoditi svoje načrte.
Toda vmes se je migrantski tok proti Evropi že krepko zmanjšal. 7000 ljudi, ki so dnevno prehajali meje, se je sedaj zmanjšalo na le nekaj sto prehodov. Ali to ne zadošča za ponovno odpravo notranjih mejnih nadzorov v državah članicah?Ne, formalnopravno gledano predstavlja tudi zmanjšani begunski tok skozi balkansko migracijsko pot kršenje schengenskih pravil. Do zmanjšanja toka je prišlo zaradi niza nacionalnih omejevanj prehajanja meja, predvsem pa zaradi arbitrarne odločitve petih držav (med njimi tudi Slovenije) vzdolž balkanske poti, da na makedonsko-grški meji začnejo zavračati vse migrante, ki ne prihajajo iz Sirije in Iraka. Ker bi morale države individualno preveriti vsakega prosilca za azil, ne pa jih a priori kar zavrniti zaradi njihove nacionalnosti, države sedaj kršijo mednarodno (humanitarno) pravo, povrh vsega pa so zaradi več deset tisoč v Grčiji obtičalih migrantov povzročile humanitarno krizo.
Kaj torej zdaj načrtuje Evropska unija?Načrt za rešitev schengna, ki ga je evropska komisija predstavila včeraj, je na papirju preprost, v realnosti pa težko uresničljiv. Državam sporoča, da bi lahko do decembra letos odpravili notranje nadzore meja, če bi ponovno deloval nadzor na zunanjih schengenskih mejah, predvsem v Grčiji. Atenam je naložil tesno časovnico, po kateri morajo do maja evropski komisiji sporočiti, kako je Grčija odpravila okoli 50 pomanjkljivosti mejnega nadzora, vmes pa ji bodo aprila bruseljski strokovnjaki s schengensko evalvacijsko komisijo temeljito gledali pod prste, kako izvršuje mejni nadzor na kopenskih, morskih in zračnih mejnih prehodih.
Je vse odvisno od Grčije?Ne. Grčija ne bo mogla opraviti pričakovanih nalog, če Turčija ne bo zajezila migracijskega toka s svojega ozemlja. Na ponedeljkovem vrhu s Turčijo želi Evropska unija doreči podrobnosti izvajanja akcijskega načrta za zajezitev migracij. V Turčijo bi radi vračali zavrnjene ekonomske migrante iz EU, hkrati pa želijo, da Ankara prepreči donosen posel tihotapcev in število dnevnih prehodov v Grčijo zmanjša krepko pod tisoč. Hkrati bo EU morala opraviti še svoj del naloge. Evropski voditelji bodo morali do junija doreči način delovanja nove mejne in obalne straže EU, ki naj bi že avgusta začela omejevati begunski tok na Egejskem morju. Hkrati bo morala potrditi še novo dublinsko uredbo, ki jo bo komisija predstavila sredi marca. Ta bo določala, da bodo begunci lahko zaprosili za azil v kateri koli državi članici EU in ne zgolj v prvi državi, kjer so vstopili na ozemlje osemindvajseterice. Tako naj bi omogočili enakomerno porazdelitev begunskega bremena. Glede na dosedanja nasprotovanja vzhodnih držav članic prerazporeditvi beguncev iz Italije in Grčije bo ta uredba naletela na podobne čeri nacionalnih delitev kot že vsa begunska politika Bruslja doslej.
