»O tem, kakšen vpliv imam jaz na to dogajanje glede tega člena, je pisala denimo danes v Dnevniku neka novinarka, ki me ni o tem nikoli nič vprašala in se je zanašala na neke govorice, ki jih je nekdo drug prinesel do nje in je napisala vse narobe. Pojma ni imela o tem, kaj piše, izmislila si je pol stvari oziroma govorila nekaj, kar se ni dogodilo nikoli.« Tako se je premier Miro Cerar na javni tribuni v Cankarjevem domu odzval na naš sredin članek z naslovom »Miro Cerar na sestanku, a ni vedel, o čem govorijo?«. V njem smo poročali o sprejemanju dopolnila k zakonu o mednarodni zaščiti, po katerem begunci v Sloveniji skorajda ne bi več mogli vlagati prošenj za azil in ki je v nasprotju s pravnim redom EU.
Premier je imel v mislih naslov in uvod članka
Ker gre za zelo hudo kritiko dela našega časnika in novinarke, ki jo je na javnem mestu izrekel tako pomemben mnenjski voditelj, kot je predsednik vlade, je odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak kabinet predsednika vlade zaprosil za več pojasnil. Zanimalo ga je, ali drži, da novinarka predsednika vlade ni nikoli povprašala po njegovih stališčih v zvezi s predvidenimi spremembami azilne zakonodaje, namerah vlade in stranke, ki jo vodi. Prav tako pa je želel izvedeti, kako predsednik vlade utemeljuje svoje ostre navedbe o novinarkinem poročanju, kaj konkretno si je novinarka izmislila oziroma kaj od tega, o čemer je poročala, se ni zgodilo.
V kabinetu predsednika vlade pojasnjujejo, da je imel premier v mislih naslov članka in njegov uvod. »Slednja ne odražata dejstev, nista v skladu s pojasnilom kabineta predsednika vlade, ki ga članek v nadaljevanju sicer korektno navaja.« Pravijo, da je naslov namigoval, da naj premier ne bi vedel, morda celo razumel, o čem je bil govor na sestanku pri njem. In očitajo, da smo v uvodu v prispevek namigovali »na zaključek, da je v kabinetu potekal sestanek o tem, kako zaostriti zakonodajo, s katero bi Slovenija kršila evropsko zakonodajo«. Tako gre seveda za popoln absurd, poudarjajo. »Kot smo v Kabinetu predsednika vlade že pojasnili, premier nikoli ne bi podprl oziroma se zavzemal za kar koli, za kar bi vedel, da je v nasprotju z ustavo ali z evropskim pravnim redom, še manj pa da bi z namenom zavzemanja za zakonodajo, ki bo kršila pravo, sklical sestanek. Tako še enkrat pojasnjujemo, da premier ne sklicuje sestankov, na katerih bi se zavzemali za zakonodajo, ki bi bila v nasprotju z evropsko zakonodajo,« so zapisali v Cerarjevem kabinetu.
Dejstva govorijo
Dejstva pa so naslednja. Predstavniki koalicijskih strank so se uro pred sejo parlamentarnega odbora za notranje zadeve sestali pri premierju Cerarju. Sestanka so se udeležili: predsednika obeh manjših vladnih strank Karl Erjavec in Dejan Židan, notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer, vodja poslancev DeSUS Franc Jurša, podpredsednica državnega zbora iz vrst SD Bojana Muršič, predsednica parlamentarnega odbora za notranje zadeve iz vrst SMC Lilijana Kozlovič. Edina tema sestanka je bil prav amandma o nedopustnosti vlaganja prošenj za azil v Sloveniji. Sporno dopolnilo je odločno zagovarjala notranja ministrica Györköševa, prav tako se je zanj zavzemala predsednica parlamentarnega odbora za notranje zadeve Kozlovičeva, predstavniki SD in DeSUS pa nad njim niso bili navdušeni. Györköševa je nekatere predstavnike manjših koalicijskih strank celo vprašala, ali bodo oni prevzeli odgovornost, če bo Slovenija postala žep za begunce. Po naših informacijah premier dopolnilu na sestanku ni nasprotoval. Takoj po njem je parlamentarni odbor za notranje zadeve sporni amandma, ki ga je pripravila SMC oziroma MNZ, potrdil.
Zanikanje Cerarjevih navedb
Kabinet predsednika vlade je uvod članka razumel kot namigovanje na zaključek, da je pri premierju potekal sestanek o tem, kako zaostriti slovensko azilno zakonodajo, s katero bi naša država kršila evropsko zakonodajo. To ne drži. Dnevnik je poročal, da je pri predsedniku vlade potekal sestanek o zaostritvi azilne zakonodaje, in opozoril, da bi sprejem spornega dopolnila pomenil kršitev evropske zakonodaje. Tudi iz včeraj prejetih pojasnil kabineta je mogoče razumeti, da se premier Cerar posledic tega dopolnila ni zavedal. O čemer se je spraševal tudi naslov članka. Napako ali »napako« je koalicija začela popravljati šele po odločnem nasprotovanju ministrstva za pravosodje, predsednika državnega zbora Milana Brgleza in objavah v Dnevniku.
Včerajšnje navedbe Cerarjevega kabineta pa zanikajo tudi premierjeve besede, da ga »novinarka ni o tem nikoli nič vprašala«. Priznavajo namreč, da je Dnevnik v sredinem članku korektno navedel njihova pojasnila. Med njimi pa je bilo tudi to, da premier s podrobnostmi amandmaja ni bil seznanjen.
Zaradi vsega navedenega se torej utemeljeno zastavlja vprašanje, kaj je (oziroma zakaj ni) vedel premier.
Uredništvo Dnevnika
