V resnici sneg, ki zapade tudi takrat, ko že vse brsti in zeleni, sam po sebi ne naredi kaj dosti škode, razen če ga je preveč in polomi kakšne veje ali drevje. Sneg morda upogne mlade rastline, morda malo poškoduje cvetove, a tudi če močno dežuje, to ni ravno blagodejno za cvetoče drevje. Marsikdo pri sneženju najprej pomisli na mraz, na zmrzal. A spomladi se le izjemno redko zgodi, da bi se že ob sneženju tako ohladilo, da bi zmrzovalo. Šele ko se razjasni, se lahko začnemo bati za nežne rastlinice, brste, cvetove. Ni torej sneg tisti, ki poškoduje mladje, ampak nočna ohladitev, ki pride precej pogosteje tudi brez snega. Res pa je, da nočno ohladitev morebitna, tudi tanka snežna odeja okrepi.
Ob vsakem sneženju znova razmišljam, kako smo že odtujeni od narave. Po eni strani v lepem vremenu izkoriščamo svoj prosti čas za razne vrste rekreacije, pa za svoje vrtove in še kaj, po drugi pa precej manj upoštevamo vremenske razmere, ki nas ovirajo. Ste morda gledali film Bogovi so padli na glavo? Tam nam na začetku pokažejo, kako živimo v nekakšnih krčih, valovih, sploh se ne prilagajamo. Vsi gremo v službo ali na počitnice v skoraj istem času, kar povzroča prometne zastoje, ki so za nekoga, ki s tem ni obremenjen, res pravi nesmisel. Podobno je z vremenom. Sneženje je običajno napovedano vsaj dva, tri dni vnaprej. In tudi ko že sneži, bomo trmasto rinili naprej, dokler nas razmere ne bodo ustavile, če se ne zgodi še kaj hujšega.
Zdaj pa pomislite – ali ravnamo po zdravi pameti ali ne? Načelno bi bilo pametneje počakati, da se vreme umiri, da se cestne razmere uredijo. Mi pa z glavo skozi zid, slepo zaupamo tehniki, saj smo močnejši od narave. A še vedno nismo. Saj, voznike tovornjakov v to silijo lastniki, vsaka izgubljena ura se šteje v desetinah evrov, lahko izgubijo službo, če ne »ubogajo za vsako ceno«… Tako družbo si ustvarjamo sami.
