Predsednik evropskega sveta je v zadnjih treh dneh potoval v obratni smeri na balkanski migracijski poti. Točno ta smer, v kateri se zdaj premikajo zavrnjeni ekonomski migranti, je Donalda Tuska pripeljala v Grčijo v vladne sobane k Aleksisu Ciprasu. Tusk si včeraj ni ogledal begunskih taborišč na grško-makedonski meji, kjer je odločitev petih držav vzdolž balkanske migracijske poti za krepko zmanjšanje prepustnosti meje, na grških tleh povzročila novo humanitarno krizo. Kljub dan poprej najavljeni novi finančni pomoči za Grčijo so njegove besede razumevanja za težak položaj Grčije in vztrajanje, da oblasti bolje poskrbijo za varovanje zunanje schengenske meje s Turčijo, zvenele prazno. Preglasilo jih je sporočilo nedobrodošlice ekonomskim migrantom.
Ciprasove zahteve za EU
V državi, ki jo kreditodajalci držijo v šahu z nakazili novih tranš finančne pomoči v zameno za dosledno izvajanje ekonomskega reformnega načrta, je brez diplomatske olike izrekel tisto, kar številne članice EU s politikami zaostrovanja azilnih zakonodaj in pospešenega vračanja migrantov v države izvora z dejanji govorijo že zadnje dni. »Pred dvema tednoma smo se odločili, da končamo prosto prehajanje čez meje. To se trenutno že dogaja. Tukaj iz Aten pozivam vse potencialne nezakonite ekonomske migrante, od koder koli že ste: Ne prihajajte v Evropo. Ne verjemite tihotapcem. Ne tvegajte svojih življenj in denarja. Vse bo zaman. Niti Grčija niti druge evropske države ne bodo več tranzitne države. Schengenska pravila bodo spet stopila v veljavo.«
Grčija seveda s takšnim sporočilom nima kaj dosti početi, ko pa je na njene ozemlju zaradi pripiranja meja obtičalo že več kot 30.000 migrantov, številka pa zaradi novih nezmanjšanih prehodov iz Turčije dnevno narašča. Cipras je zato od Tuska terjal, da države višje na balkanski migracijski poti nemudoma odprejo meje za obtičane begunce, proti članicam Unije, ki nasprotujejo delitvi bremen z Grčijo, pa naj Bruselj uvede sankcije.
»Ni pravično do Turčije in Grčije«
Potem ko je predsednik evropskega sveta v Atenah pokazal verbalne mišice, je v Turčiji deloval precej bolj milo. Nahajal se je pri premierju Ahmetu Davutogluju, predsedniku vlade ključne evropske partnerice za zajezitev migracij v Evropo. Pred ponedeljkovim vrhom EU-Turčija, na katerem bi Ankara seveda želela videti tudi razpravo o perspektivi odprtja novih pristopnih pogajalskih poglavij z Brusljem, evropski voditelji pa želijo oceniti učinkovitost turških ukrepov pri preprečevanju nezakonitih migracij čez Egejsko morje, je Tusk ponovno v ospredje povlekel varnostno-politično agendo.
Končni cilj EU je končanje nezakonitih migracij in uničenje posla tihotapcev ljudi, je dejal Tusk. O številki, na katero naj bi Turčija zmanjšala pretok migrantov v Grčijo, se Tusk in Davutoglu uradno nista pogovarjala. Evropski diplomati so dan poprej že dali jasno vedeti, da se mora trenutno 2000 do 3000 dnevnih prehodov na grške otoke zmanjšati krepko pod tisoč. Mark Rutte, premier Nizozemske – trenutno predsedujoče države EU – je šel še korak dlje in od Turčije zahteval, naj število prehajajočih beguncev približa ničli. Ahmet Davutoglu je na evropske zahteve premogel kratek odziv: »Ni pravično, da se od Turčije in Grčije zahteva, da nosita vsa bremena.« O nečem sta se s Tuskom vendarle strinjala, namreč da premirje v Siriji zdrži. »Potem bo prišlo tudi do zmanjšanja begunskega toka,« je pristavil Davutoglu.
