V torek bo minilo natanko dve leti, odkar je z radarjev izginilo malezijsko letalo z dvanajstimi člani posadke in 227 potniki, ki so potovali iz Kuala Lumpurja v Peking. Izginotje se je spremenilo v eno največjih zagonetk v zgodovini letalskega potniškega prometa. Doslej so našli en sam kos letala, ki ga je lani naplavilo do otoka Reunion v Indijskem oceanu. Tik pred drugo obletnico pa so na novo razbitino naleteli na obali Mozambika. Del, na katerem je napis »no step« (ne hodi), so poslali v Avstralijo na analizo, da bi ugotovili, ali pripada malezijskemu letalu.

Kos je nekoliko preveč čist

Lokacija najdbe ustreza modelom, ki so jih naredili glede na domnevno mesto strmoglavljenja. Če je letalo res padlo v južni Indijski ocean, bi morski tokovi dele nesli na zahod proti Afriki, kjer bi se začeli pojavljati v letu in pol, torej od avgusta lani. Prvi kos na Reunionu so našli julija lani.

Kos v Mozambiku je pretekli teden našel odvetnik iz Seattla, ki se je ljubiteljsko zanima za usodo letala. Blaine Gibson je v Mozambiku najel ladjo, da ga odpelje do oddaljenih peščenih plitvin, kamor ocean pogosto naplavi smeti in razne ostanke. Tam je našel del horizontalnega stabilizatorja na repu letala. Vodja mozambiškega Inštituta za letalstvo Joao de Abreu je dejal, da je identifikacija zahteven proces in da ne gre hiteti z zaključki. Nekaj dvomov o najdenem delu je zato, ker je precej čist oziroma na njem ni morskega življenja, kar bi bilo po dveh letih v morju pričakovano.

V torek zadnji dan za tožbe

Svojci potnikov in članov posadke – največ je bilo na letalu Kitajcev – v novo najdbo ne polagajo preveč upov. Veliko je namreč že bilo lažnih alarmov. Če se izkaže, da najdeni del pripada pogrešanemu letalu, pa tudi ni pričakovati, da bo to bistveno pripomoglo k rešitvi uganke, tako kot k temu ni prispeval lani najdeni del. »Razbitine so razpršene po tako širokem območju, da ne vem, kako lahko en kos pomaga,« je za CNN dejal Steve Wang, čigar mati je bila med potniki na letalu.

Svojci se v teh dneh srečujejo s še eno dilemo. Torek je zadnji dan, ko lahko vložijo zahtevo za odškodnino od letalske družbe – montrealska konvencija o pravilih za mednarodni letalski prevoz določa, da je rok dve leti od dneva nesreče. Družine avtomatično dobijo 160.000 dolarjev odškodnine za potnika (doslej jo je dobilo 42 družin), čeprav lahko ločeno tožijo za več. Tudi rok za vložitev takšnih tožb je dve leti in ameriške, malezijske in avstralske odvetniške pisarne so v zadnjem času vložile več ločenih zahtevkov tudi za milijonske odškodnine. Svojci potnikov ob tem obtožujejo oblast, da je s prestrukturiranjem podjetja oziroma lastništva otežila takšne tožbe. Nekateri pa nasprotno nočejo vložiti niti zahteve za odškodnino po montrealski konvenciji, ker čutijo, da bi tako priznali, da so svojci mrtvi.

Mogoče je, da so letalo spregledali

Boeing 777, let MH370, je 8. marca 2014 po vzletu iz Kuala Lumpurja proti Pekingu po slabi uri nenadoma zavil nazaj, prekinil komunikacijo in domnevno odletel južno proti odročnim koncem Indijskega oceana, kjer naj bi strmoglavil, morda zaradi pomanjkanja goriva. Na podlagi zadnje komunikacije z letalom so določili približno območje strmoglavljenja, veliko 120.000 kvadratnih kilometrov. Tam so začeli pregledovati morsko dno s sonarji, ki jih vlečejo za ladjami. Gre za enega najbolj neraziskanih koncev sveta, kar otežuje delo – lokacija je 1800 kilometrov zahodno od Avstralije in samo da priplujejo do tja, potrebujejo šest dni. Območje bodo predvidoma pregledali do junija, in če ne najdejo ničesar, bodo iskanje verjetno končali. Le da se pojavljajo določeni pomisleki – v zadnjem času so se ponovno napotili na nekaj že pregledanih območij, potem ko je avstralski Urad za varnost v prometu, ki vodi iskanje, ocenil, da obstaja možnost, da so letalo spregledali.