Krka je včeraj predstavila lanske rezultate. Nerevidiran čisti dobiček skupine znaša dobrih 158 milijonov evrov. »Dobiček je lani glede na leto 2014 upadel za 4,8 odstotka, je pa v obeh letih dobiček pod precejšnjim vplivom sprostitve rezervacij, tečajnih razlik in tudi sprememb v efektivni davčni stopnji. Rezultati so zato v okviru pričakovanj in razmer na trgih, predvsem če upoštevamo, da Krka v Rusiji ustvari okoli petino celotne prodaje,« komentira glavni ekonomist skupine Alta Sašo Stanovnik.
Kot je predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič napovedoval že novembra, je Krka, ki posluje v šestih svetovnih regijah in več kot 70 državah, že šesto leto zapored presegla milijardo evrov prodaje. Lansko leto je ta znašala 1,165 milijarde, kar je za dva odstotka manj v primerjavi z letom 2014. Kljub temu je po Colaričevih besedah to »primeren rezultat glede na razmere na posameznih tržiščih«.
Zmagovalka: zahodna Evropa
Največji vpliv na slabše rezultate v primerjavi z letom 2014 je imelo razvrednotenje ruskega rublja, ki je Krkino prodajo v vzhodni Evropi oklestilo kar za 20 odstotkov. Za letos Colarič napoveduje povečanje prodaje za štiri odstotke ter dobiček na lanski ravni (166 milijonov evrov).
V vzhodni Evropi, kjer je problematika razvrednotenja lokalnih valut najaktualnejša, Krka ustvari kar 28 odstotkov svoje prodaje. »Zahvaljujoč občasnemu varovanju valutnih tveganj rublja smo namesto 35 milijonov realizirali 'le' 18,5 milijona evrov negativnih tečajnih razlik. Kaj se bo z valutami dogajalo v letošnjem letu, pa je odvisno predvsem od cen naftnih derivatov. Višje ko so cene, močnejše so vzhodnoevropske valute in obrnjeno.« A kot poudarja Colarič, je zelo pomembno, da je Krka na tem območju vendarle pridobivala tržne deleže v primerjavi s konkurenco.
Največja absolutna rast prodaje, za 55 milijonov evrov, je Krki uspela v zahodni Evropi, kjer je lani prodala za 306 milijonov evrov izdelkov, kar predstavlja 26 odstotkov celotne Krkine prodaje. »Zmagovalka« je s 27 odstotkov višjo prodajo glede na prejšnje leto Nemčija, sledijo Velika Britanija, Španija, Italija in Skandinavija. Z dobrimi rezultati v zahodni Evropi je tako Krka kompenzirala izpad na vzhodu. Raslo je tudi tržišče srednje Evrope, ki predstavlja 24 odstotkov v Krkini prodaji. Za desetino je upadla prodaja v jugovzhodni Evropi, medtem ko je po treh letih zatišja na slovenskem trgu za dva odstotka povečala prodajo tako zdravil kot zdraviliško-turističnih storitev.
Krka resno razmišlja o prevzemu
Krka intenzivno preučuje možnosti kakšnega prevzema, kot je bil denimo prevzem nemške TAD Pharme leta 2007. To je bila po njegovih besedah zelo dobra naložba, saj je Nemčija že postala tretje največje Krkino posamično tržišče. Leto kasneje je prevzela še manjšo družbo Alternova v Avstriji, kjer prav tako beleži rast prodaje. »Prevzem je zapisan tudi v naši petletni strategiji. S tem bi pridobili dodatna tržišča ali izdelke, ki jih nimamo v svojem portfelju. Toda držimo se načela, in tako pravijo tudi zmerni analitiki, da je pri tem treba hiteti počasi, predvsem pa ne biti preveč požrešen. Kajti lahko se ti zgodi, da pogoltneš preveliko kost, ki ti potem povzroča velike težave. Tu bomo torej zmerni.«
