Združene države so se v torek še bolj približale scenariju, po katerem se bosta na novembrskih predsedniških volitvah v boju za Belo hišo udarila nekdanja zunanja ministrica Hillary Clinton in poslovnež Donald Trump. Na volilni supertorek, ko so strankarske volitve potekale v enajstih zveznih državah, je vsak zmagal v sedmih, oba sta pustila za seboj vse bolj pešajočo konkurenco in utrdila status favoritov za predsedniško nominacijo demokratske oziroma republikanske stranke.
Nihče od njunih tekmecev po objavi rezultatov ni odstopil. Toda scenarijev za njun poraz je vse manj. Vodstvo demokratske stranke, ki podpira Clintonovo, je s tem zadovoljno. Vodstvo republikancev pa vse bolj panično išče zadnje možnosti, kako preprečiti zmago nepredvidljivemu in svojeglavemu Trumpu, ki po mnenju mnogih izpostavljenih republikancev stranko pelje v volilno katastrofo tudi na kongresnih volitvah, ki bodo potekale hkrati s predsedniškimi.
Sanders soliden, a ne dovolj dober
Clintonova je v torek dobila dodaten zalet z veliko zmago v državah ameriškega juga, zlasti po zaslugi tega, da uživa bistveno več zaupanja temnopoltih volilcev kot njen edini tekmec, senator Bernie Sanders. Za povrh je slavila v Massachusettsu, torej na severovzhodu v zvezni državi, ki meji na Sandersov Vermont. Njeno sporočilo po volitvah ni bilo več namenjeno Sandersu, ampak Trumpu. » »Poskus delitve Amerike na nas in njih je napačen in ne bomo dovolili, da uspe,« je rekla.
Sanders je zmagal v štirih zveznih državah, poleg domačega Vermonta še v Oklahomi, Koloradu in Minnesoti. To niti ni tako slab rezultat, a vendarle je torek zanj predstavljal poraz, ki ga še bolj odmika od predsedniške nominacije. Sanders še vedno išče pot do volilcev etničnih manjšin, medtem ko je pred 68-letno Clintonovo izziv, da poenoti volilno bazo stranke. Sanders je pač dokaz, da ne prepriča relativno pomembnega dela demokratskih volilcev, zlasti ne mladih in bolj liberalnih.
Štiriinsedemdesetletni Sanders je že pred časom napovedal, da bo v volilni tekmi vztrajal do konca. Finančno mu gre za zdaj dobro, saj je februarja zbral štirideset milijonov dolarjev prispevkov, predvsem v majhnih zneskih, zato lahko še naprej poudarja neodvisnost od velikih finančnih donacij in lobijev ter s tem riše razliko do Clintonove.
Cruz in Rubio sta si vse bolj napoti
Trumpova zmaga v republikanski tekmi je pričakovana in prinaša samo še nove izzive za oba njegova tekmeca, ki bi še lahko ogrozila predsedniško nominacijo newyorškega milijarderja. Trump je uničil vse upe teksaškega senatorja Teda Cruza, da bo supertorek njegov veliki dan, ker so volili v sedmih državah ameriškega juga, na katerega je Cruz zaradi bolj konservativnih in evangeličanskih volilcev stavil največ. Toda 69-letni Trump je zmagal v petih od teh zveznih držav, povrhu pa še v Vermontu ter Massachusettsu, s čimer je dokazal, da podpora njegovi kandidaturi sega v raznolike regije ZDA.
Petinštiridesetletni Cruz je zanesljivo dobil domači Teksas ter slavil še na Aljaski in v Oklahomi. A poraz v večini držav juga seje dodatne dvome o možnosti, da bi ogrozil Trumpa. Enako velja za senatorja s Floride Marca Rubia, ki je zabeležil šele prvo volilno zmago, v Minnesoti. Štiriinštiridesetletni Rubio in Cruz sta si tako vse bolj napoti v boju za volilce, ki ne marajo Trumpa, pa tudi guverner John Kasich in upokojeni zdravnik Ben Carson, oba brez možnosti, z vztrajanjem v tekmi olajšujeta delo Trumpu.
Slednji je podobno kot Clintonova pred izzivom, da poenoti stranko, le da je njegov neprimerno večji. Republikanska elita, kamor sodijo tudi veliki donatorji, se v teh dneh loteva novega poskusa, da spodnese njegovo kandidaturo, ker meni, da bi bila Trumpova zmaga zaradi odtujitve rasnih manjšin katastrofalna za republikansko stranko in bi lahko prinesla tudi poraz na kongresnih volitvah, ki bodo potekale hkrati s predsedniškimi.
Volilni supertorek
politico.com
PODATKI
DRŽAVE, KI SO VOLILE
NEW HAMPSHIRE
MAI.
VERMONT
WASH.
S. DAKOTA
MONTANA
R.ISLAND
MIN.
Z. VIR.
OREGON
WISC.
J. DAKOTA
N. YORK
IDAHO
MICH.
WYOMING
CON.
PEN.
IOWA
NEBRASKA
N. JER.
OHIO
NEVADA
ILL.
IND.
DELAWARE
UTAH
VIR.
MARYLAND
KOLORADO
KANSAS
MISURI
KAN.
WASH., D.C.
KAL.
S. KAL.
TEN.
OKL.
J. KAL.
N. MEHIKA
ARK.
ARIZONA
GEO.
MIS.
ALA.
TEKSAS
FLO.
LOU.
ALJASKA
HAVAJI
DEMOKRATI
REPUBLIKANCI
Alabama
Minnesota
H. Clinton
D. Trump
77,8
43,4
B. Sanders
M. Rubio
61,7
36,8
B. Sanders
T. Cruz
19,2
21,1
H. Clinton
T. Cruz
38,3
28,9
Aljaska
Oklahoma
še niso volili
T. Cruz
36,4
B. Sanders
T. Cruz
51,9
34,4
D. Trump
33,5
H. Clinton
D. Trump
41,5
28,3
Arkansas
Tennessee
32,7
66,1
H. Clinton
D. Trump
66,3
H. Clinton
D. Trump
38,9
B. Sanders
T. Cruz
29,7
30,5
B. Sanders
T. Cruz
32,4
24,7
Kolorado
Teksas
65,2
še niso volili
B. Sanders
H. Clinton
T. Cruz
43,8
58,9
H. Clinton
B. Sanders
D. Trump
26,8
40,4
33,2
Georgia
Vermont
86,1
H. Clinton
D. Trump
B. Sanders
D. Trump
38,8
32,8
71,2
B. Sanders
M. Rubio
H. Clinton
J. Kasich
28,3
24,4
13,6
30,4
Massachusetts
Virginija
49,3
50,1
H. Clinton
D. Trump
H. Clinton
D. Trump
34,7
64,3
B. Sanders
J. Kasich
48,7
18,0
B. Sanders
M. Rubio
31,9
35,2
