Turneja iskanja skupnih stališč držav na balkanski migracijski poti se za predsednika evropskega sveta Donalda Tuska ne bi mogla začeti bolj dramatično. Iz Grčije so zaradi močno zožene prepustnosti makedonsko-grške meje prihajala ostra opozorila mednarodni skupnosti. »Evropska unija je na pragu humanitarne krize, ki si jo je prizadejala sama,« je opozarjal Adrian Edwards, tiskovni predstavnik Visokega komisariata za begunce ZN (UNHCR), in našteval razloge, zakaj Grčiji grozi, da bo postala novo veliko begunsko taborišče s 100.000 obtičalimi migranti. »Države ne sodelujejo, čeprav so na številnih področjih že dosegle dogovore, hkrati pa druga za drugo uvajajo nove omejitve na mejah. Nekonsistentni pristopi povzročajo nepotrebno trpljenje, prav tako pa te odločitve predstavljajo grožnjo, da so neskladne z evropskim in mednarodnim pravnim redom.«
Grčija čaka na humanitarno pomoč
Čeprav UNHCR skupaj z grškimi oblastmi gradi nove namestitvene centre ob meji z Makedonijo, v agenciji ZN opozarjajo, da se Grčija s težavami, ki lahko vodijo do ponovitve humanitarne krize lanskega leta na grških otokih, ne more soočiti sama. Zato države vzdolž balkanske poti pozivajo k solidarnosti z omogočanjem azila in dostojanstvenim obravnavanjem ljudi. Po mnenju UNHCR je treba pospešiti načrte glede zakonitih poti preseljevanja beguncev, združevanj z družinami ter zagotavljanja humanitarnih, šolskih in delovnih vizumov za begunce, s čimer bi se zmanjšal posel tihotapcem ljudi, ki je zdaj zaradi priprtja meja ponovno v porastu.
Ko je Donald Tusk pred odločilnima evropskima vrhoma za ohranitev schengna na Dunaju in v Ljubljani države pozival k izpolnjevanju zavez februarskega evropskega vrha, da se morajo države vrniti k uresničevanju schengenskega zakonika, ni prihajal zgolj s politično-varnostno agendo, čeprav je ta prevladovala. Hkrati je namreč opominjal tudi na nujnost držav, da se soočijo s humanitarnimi posledicami svojih nacionalnih odločitev za povrnitev učinkovitega mejnega nadzora. »Za Evropejce bo preizkus, da se vrnejo k schengnu in hkrati v teh težkih časih ponudijo pomoč Grčiji,« je ocenjeval predsednik evropskega sveta. Grčija je zaprosila EU za 470 milijonov evrov nujne humanitarne pomoči.
Merklova: Begunci naj izkoristijo nastanitvene centre
Kako resna je kriza v Grčiji, je pokazala tudi napoved premierja Aleksisa Ciprasa, da bodo Atene blokirale vse odločitve vrha EU-Turčija in poznejšega vrha evropskih voditeljev, če na njih ne bo sklepov za enakomerno porazdelitev beguncev po državah članicah. Na obzorju je tako nova kriza v EU. Še posebno ker je nemška kanclerka Angela Merkel včeraj dejala, da je politike prostega prehajanja meja zdaj konec. Begunci po njenih besedah ne morejo kar izbirati, v kateri državi bi želeli biti naseljeni, zato naj izkoristijo nastanitvene centre v Grčiji, tako da bo slednjič lahko stekla s kvotami dogovorjena prerazporeditev beguncev iz Italije in Grčije.
Tako kot nekaj ur prej pri avstrijskem kanclerju Wernerju Faymannu je Tusk tudi pri slovenskem premierju Miru Cerarju uspeh obvladovanja begunske krize ob boljšem nadzoru grške schengenske meje pripisoval predvsem uspešnosti sodelovanja s Turčijo. Logiko Evropske unije za tem dogovorom je še najbolje opisal Tusk sam: humanitarno krizo v Grčiji naj prepreči Turčija. »Evropa je pripravljena finančno pomagati tistim državam, ki mejijo na od vojne raztrgane regije. Hkrati pa pričakujemo tudi odločnejše ukrepanje naših partnerjev. To je namreč absolutni pogoj, da preprečimo humanitarno katastrofo.« Pred vrhom EU-Turčija, ki bo naslednji ponedeljek, evropska begunska politika tako dobiva nove obrise: temeljit nadzor schengenskih meja se vrača, Turčija pa naj poskrbi, da humanitarna kriza v Grčiji ne bo neobvladljiva.
