Ena zagotovo boljših zabav zadnjih sedmih dni tukaj in nemara tudi širše, tja do Istanbula ali Londona, kjer klube itak zapirajo ob 3. uri, se je nemara zgodila v ponedeljek v klubu Channel Zero na Metelkovi. Dub lab. Deset let tradicije zabavanja ob ponedeljkih. Neprecenljivo. Morda je bil kriv DJ z imenom Haris Pilton. Morda njegov MC-raper, ki je pojasnil, da izklesanega telesa nima od košarke (kot se je dalo pomisliti), temveč od vojaškega poklica. Morda je bila finta v tem, da je šlo za prve ure marca. V vsakem primeru zabava, na kakršni ob koncu pomisliš na stari refren skupine Avsenik: »Rom Pom Pom še ne gremo domov.«

A Metelkovi se bomo v tem zapisu pretežno izognili. Kajti to je predvsem zapis o minulem petku zvečer v osrčju Ljubljane. O dogajanju v klubih v središču mesta. O najtršem zabavniškem poslu. Začenši s K4, kjer imajo nove stopnice do kadilnice. Na starih so se ljudje namreč stalno spotikali na predzadnji. Težko je bilo dognati, zakaj. Morda je bila kanček daljša, morda višja ali pač razmajana. Nekaj je zmotilo ritem hoje povzpetnikov. Zdaj to ni več problem.

Ljudje danes natančno vedo, na kaj gredo

Pričujoči večer se je na Kersnikovi 4 za 17 evrov vstopnine (predprodaja 15) dalo predajati posadki didžejev iz Londona. London Elektricity se reče izvajalcem. Vrtijo drum'n'bass podzvrst elektronike. Ob 1. uri je bil klub zapolnjen vsaj tričetrtinsko. Delovala sta oba plesna podija z različnima glasbenima ponudbama. Občinstvo brez radikalnejših imidžev. Nekje med nižjim snobizmom in višjim lumpenizročilom. Precej negovanih brad seveda.

Čeravno 15 evrov ni bila najcenejša klubska vstopnina v mestu tisti večer, je generalni značaj zabave dajal vtis ljudskosti oziroma bazične mladinske kulture. Vključno s praznimi plastenkami na pločniku pred klubom. Pivo v klubu stane 3,2 evra. Klub K4 poskuša uloviti svoj rep in se ponovno uveljaviti. Kar je dandanes težje, kot je bilo to nekoč. Razlike med glasbami, sploh ko gre za elektroniko, ta pa ob petkih v Ljubljani prevladuje, so malenkostne, narcisizem razlik pa dejaven bolj kot kadar koli. Tedensko zmorejo izvesti dva večera. Po navadi gre za petek in soboto. Lejla Kekić, predstavnica kluba, pojasni: »V teh časih redko kateri klub deluje 'random', se pravi tako, da bi gostje prišli ne glede na program. Ljudje obiskujejo dogodke namensko, zaradi česar je slehernega treba izdatno reklamirati. Obiskovalci so seznanjeni. Natančno vedo, na kaj se odpravljajo, katere vrste DJ je na sporedu, kateri založbi pripada, v katerih klubih in na katerih festivalih vrti, kdo je, kam spada. Vsaj za občinstvo, za katero si mi prizadevamo, to zelo velja. Za Cirkus bi rekla, da je drugače. Da njihovemu občinstvu te informacije niso tako pomembne.« Dodaja, da so, kar zadeva tehno žanr, v trendu gostje iz Berlina, medtem ko je v primeru drum'n'bassa posebno zveličavno londonsko oziroma angleško poreklo.

Top, pribežališče za etablirane žurerje

Ko smo klub po uri bivanja zapustili, se je občinstvo še prestopalo, je pa dogodek pozneje nemara pridobil obrate. A treba je bilo naprej. Prva namera je bil Top, ki med etabliranimi starožurerji klasične smeri še vedno drži pozicijo vedno hvaležnega pribežališča za pozne ure. A minuli petek je v klubu nastopal pop pevec Aco Pejović, ki je vsaj za namere te reportaže nerelevanten, zato se ga je tokrat preskočilo.

Na novo tlakovana ploščad pred Namo je bila opustela. Tako opustela, da si je razigrani dvojec povsem brez vznemirjenja privoščil njuhanje substance s police trafike poleg Konzorcija, nemara je bil pa brez večjih težav izvedljiv tudi spolni odnos na avtobusnem postajališču. Ljubljana edinstvena.

Mimo Parlamenta, ki velja te čase za najbolj živo mestno lokacijo, v katerem je vladala hormonsko nasičena gneča, iz zvočnikov pa je treskal hreščeč elektro, smo se usmerili proti jugozahodu. Cirkus torej. Vstopnina 5 evrov.

Cirkus, prizorišče za žur št. 1

Že prvi prizor je potrdil sloves osrednjega mestnega kluba. Trije srednjeletni Kitajci v spodobnih nevpadljivih srajcah so iz kluba iznašali četrtega kolega v stanju alkoholne agonije. Še kar razumljivo. V klubu v nekdanji viški kinodvorani, ki po notranji ureditvi, infrastrukturi in generalnem vtisu nasploh deluje svetovno, je pričujoči večer prevladovala mladina. Srednješolci v majčkah in srajčkah, vonjajočih po mehčalcu, ki jim na obrazu piše, da nimajo večjih težav z izdelovanjem letnikov. In njihove sošolke, luštkane punce v starkah brez madežev. Fina mladež, ki je dajala vtis, da se ima povsem O.K.

Obiskovalka Alenka je delovala kanček starejše: »Če kam, grem sem. Praviloma obiskujem dogodke načrtno, danes sva se pa s prijateljico prišli otrest slabih misli.« Alen, ki z Alenko ni bil v nobeni dejanski povezavi, sicer pa mladenič sredi dvajsetih, naravno kitastega telesa, s tetovažo na vratu, a nekompleksaško komunikativen, je povedal: »Jaz sem bolj kavarniški tip. Zadnje čase res hodim sem, sicer pa 12-ka v poznih urah in pa Parlament, kjer se po mojem zadnje čase v Ljubljani najbolj dogaja. V K4, če sem iskren, nisem bil nikoli. Ne drogiram se. Saj ne da nisem pokusil, vendar pa sem ugotovil, da razen trave to ni zame.« Aleš Prestor, predstavnik kluba, pojasni: »Tedensko nam v povprečju uspevajo trije večeri, s tem da so obdobja, ko imajo študentje izpite, bolj hroma. Okus našega občinstva je mainstreamovski. Nekje med Radiem Antena in Ultra festivalom. Sprememba prometnega režima v mestu nam ni škodila. Odkar se je odprl Top, se je dogajanje spet preselilo v center. BTC je vsaj za mainstream mrtev.« Koristen obisk. Če hodite zgolj na Metelkovo ali v Rog in se vam kdaj zazdi, da so razmere tamkaj postale mainstreamovske, se odpravite kdaj v Cirkus. Ugotovili boste, da se motite.

Osrednje ljubljanske ulice utegnejo biti ob petkih ponoči osupljivo prazne. Možno, da tudi zaradi spremenjenega prometnega režima. A spremenil se je tudi značaj zabavanja. Bolj kot lokacija je važen program. Prostodušno tavanje in herojsko iskanje naključij ni v modi. Dandanes se gre v nočno življenje z rezervacijo, podprt z informacijami in z definiranimi pričakovanji. Vključno s tem, na katerem after partyju boš lahko končal. V soboto dopoldne se je živelj porazdelil na M-klub v Jaršah in F-klub pod Halo Tivoli.