Primerna osvetlitev namreč bistveno vpliva na ambient. Dobra osvetlitev ni nujno močna; lahko je pridušena, odbita, neposredna, topla ali hladna. Na tip svetlobe vpliva tudi to, kakšno žarnico oziroma sijalko privijemo v grlo. Skušali smo spoznati, ali lahko prostor oživimo s prijetno, očem prijazno svetlobo in hkrati tudi privarčujemo kakšen evro.
Danes tako redkim klasičnim žarnicam z žarilno nitko so že pred desetimi in več leti začele konkurirati varčne žarnice oziroma sijalke. Te svetlobe ne ustvarjajo z žarenjem (zato jih ne moremo imenovati žarnice) in ne vsebujejo žarilne nitke. V cevi sijalke je živo srebro, na katerega vpliva električni tok. Uparjeno živo srebro oddaja očem nevidno ultravijolično svetlobo, ki jo posebna prevleka v notranjosti sijalke pretvori v vidno svetlobo. Z videzom, ki spominja na klasične žarnice so pred leti presenetile halogenske sijalke, ki pa svetlobo ustvarjajo po drugem principu, s pomočjo halogenskega plina v notranjosti sijalke. Halogenske žarnice imajo približno štirikrat daljšo življenjsko dobo od klasičnih žarnic in nižjo porabo. Ravno visoka poraba je namreč kriva, da se je v Evropski uniji končala zgodba klasičnih žarnic. Žarnice z močjo stotih vatov so prenehali prodajati že pred več kot šestimi leti, postopoma pa so s polic izginile tudi šibkejše in danes so klasične žarnice redkost oziroma jih imate na voljo zgolj, če ste pred prepovedjo prodaje ustvarili dobro zalogo. Zamenjale so jih halogenske, varčne fluorescentne (CFL) in LED sijalke.
Sodobne sijalke ne grejejo, temveč svetijo
LED sijalke s svetlobno diodo so izjemno učinkovite, saj večino električne energije pretvorijo v svetlobo, le manjši delež pa preide v toploto (klasične žarnice nasprotno v toploto pretvorijo tudi do 95 odstotkov energije). To pomeni, da potrebujemo pri varčnejših sijalkah bistveno manj električne energije za doseganje enako močne osvetlitve, sodobne sijalke pa imajo tudi neprimerno daljšo življenjsko dobo kot žarnice in so manj občutljive na pogosto prižiganje in ugašanje. V teoriji imajo klasične žarnice življenjsko dobo ocenjeno na približno 1000 ur, halogenske na 4000, varčne na 10.000 in LED sijalke celo do 30.000 ur. Kot bomo videli, je za doseganje takšne življenjske dobe pomembna predvsem kakovost izdelave, a že na papirju je jasno, da je klasična žarnica po stotridesetih letih postala zastarela. Spomini na klasične žarnice pa ne morejo biti samo slabi, saj so za nizko ceno (nakupa) omogočale prijetno in očem izjemno prijazno osvetlitev, ki je po mnenju nekaterih ne more ustvariti še tako kakovostna sodobna alternativa.
Prihranek se izkaže po letih uporabe
Žarnic in sijalk ne moremo presojati samo po cenah na trgovinskih policah, saj so od porabe električne energije in njihove življenjske dobe odvisni stroški, ki jih prinese njihova uporaba. V večletnem obdobju ob upoštevani pričakovani življenjski dobi in stalni ceni električne energije največ prihranimo z LED sijalkami, sledijo jim fluorescentne sijalke (znane kot varčne žarnice) in nato že razmeroma potratne halogenske. Čeprav halogenske sijalke po prihrankih zaostajajo za LED in fluorescentnimi sijalkami, je njihova prednost takojšnje doseganje polne svetilnosti in neobčutljivost na pogosto prižiganje in ugašanje, zato so v prostorih, kjer luč prižigamo pogosto in za kratek čas, primernejše od varčnih sijalk.
Kakovost pride z višjo ceno
Za kakovostno sijalko je treba odšteti nekoliko več denarja. Cenene LED ali CFL sijalke namreč zelo kmalu pokažejo, na račun česa so cenejše od izdelkov priznanih proizvajalcev – potrebujejo daljši čas za doseganje polne svetilnosti, hitreje pregorijo, kakovost svetlobe je slaba, lahko se pojavi vidno ali nevidno škodljivo migotanje svetlobe. Ravno poceni CFL ali LED sijalke so razlog za prenekatero slabo prvo izkušnjo s temi svetlobnimi viri, ki lahko ob primernem vložku sicer zagotavljajo odlično, za oči nemotečo svetlobo. Pri LED sijalkah lahko to ceno potisne vse do nekaj deset evrov za sijalko za dnevni prostor. Najpametneje je slediti zdravi pameti in ubrati srednjo pot ter se tako izogniti najcenejšim nepreverjenim izdelkom.
Toplo–hladno
Fluorescentne sijalke svetijo v različno toplih in hladnih tonih. Običajno so na voljo v hladni (daylight) in topli (warm) izvedbi. Topla svetloba je najprimernejša za notranje prostore doma, saj je prijetna za oko in lepo osvetli prostor. Sijalke z nevtralno belo svetlobo sicer osvetljujejo nekoliko močneje, a svetloba številnim deluje umetno in prehladno. Večkrat se uporablja v pisarnah, proizvodnji in tudi kot zunanja osvetlitev.
Sijalke odlagajte odgovorno
Klasične žarnice so izdelane iz kovine in stekla, zato odslužene niso problematičen odpadek in sodijo oziroma so sodile med gospodinjske odpadke. Živo srebro v varčnih sijalkah je toksična in za okolje izjemno škodljiva snov, zato sijalke odlagamo kot odpadno elektronsko in električno opremo. Najenostavneje je, če iztrošene sijalke oddamo v zabojnike, ki so na voljo pri prodajalcih. Recikliramo lahko 95 odstotkov varčne sijalke – ponovno se uporabi vse steklo, aluminij in živo srebro odpadnih sijalk.
Pomembno je, da s pravilnim odlaganjem omogočimo odlaganje in zmanjšamo vpliv živega srebra na okolje, iz česar izhaja, da so varčne sijalke okolju škodljive le ob našem napačnem odnosu pri njihovem odlaganju. Opozorimo še na pravilen postopek v primeru razbitja varčne sijalke. Najprej odpremo vsa okna in prostor zapustimo vsaj za pol ure. Ostankov se ne dotikamo z rokami – koščke sijalke odstranimo s kartonom, tla obrišemo z vlažno krpo in vse odpadke skupaj s kartonom in krpo shranimo v steklen kozarec s pokrovom. Kozarec označimo z napisom, ki naj opozarja, da so v kozarcu lahko ostanki živega srebra, in ga na deponiji oddamo v zabojnik za nevarne odpadke.
Jošt Bukovec
