»Z malo sreče jim ne bo treba.« Tako se je včeraj na naše vprašanje, ali beguncem ne bo treba v Slovenijo skakati s padalom, če bodo želeli pri nas dobiti azil, odzval eden vodilnih poslancev SMC Mitja Horvat. Prvotne načrte, da bi lahko v Sloveniji za azil zaprosili le tisti, ki ne bi prispeli iz držav članic EU (kar pa je praktično nemogoče, saj je Slovenija obkrožena s članicami EU), ter da bi bili deportirani, še preden bi se vedelo, ali jim je z morebitno pritožbo na upravno sodišče uspelo, nameravajo namreč poslanci koalicije danes v parlamentarni obravnavi opustiti. Kot jih je opozarjalo več pravnih strokovnjakov, med njimi tudi pravosodni minister Goran Klemenčič, bi namreč s sprejemom takšnih omejitev v okviru zakona o mednarodni zaščiti Slovenija kršila mednarodno begunsko pravo in azilno pravo EU. Na vprašanje, kako je sploh mogoče, da so na odboru za notranjo politiko pred dvema tednoma sprejeli amandma, ki bi pomenil nespoštovanje mednarodnih obveznosti, je Horvat odvrnil: »Živemu človeku se vse zgodi.«
Bolj človeški obraz
Vodilna slovenska politika je v napadu na pravice beguncev, ki se razteza od grško-makedonske meje do državnega zbora v Ljubljani, očitno pripravljena stopiti korak nazaj. Danes naj bi poslanci SMC, DeSUS in SD podprli veliko bolj humane amandmaje Združene levice. Večino teh pa bodo kasneje predvidoma spet nekoliko zaostrili.
»Čar politike je v tem, da napako priznaš in stvar spremeniš, če vidiš, da si storil napako,« je razvoj dogodkov včeraj komentiral vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. »Veseli me, da bomo sprejeli zakon, ki bo imel malo bolj človeški obraz,« je dodal. Naši sogovorniki napovedujejo, da bodo v ta namen danes spremenili več spornih določb. »Vloženih je bilo precej amandmajev. Pojavile so se nekatere dileme. Rekli smo, da bomo stvari še bolj preučili, da se vidi, kaj določbe potegnejo za seboj,« je dosedanji proces opisala poslanka DeSUS Jana Jenko. Dejala je, da bodo poslanci zagotovili, da bodo imeli begunci »ustrezno pravno varstvo« in da določbe »ne bodo v nasprotju z evropskimi direktivami in človekoljubnostjo«.
Pred današnjo obravnavo predloga zakona o mednarodni zaščiti so na potencialne kršitve mednarodnega prava opozorile tudi nevladne organizacije s področja človekovih pravic. »Predlog novega zakona predstavlja odmik od solidarnosti in humanitarnosti, ki ju je vlada vseskozi napovedovala in obljubljala,« je v imenu Mirovnega inštituta, Pravno-informacijskega centra in Slovenske filantropije povedala direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel.
Država mora spoštovati lastne zaveze
Z radikalno omejitvijo možnosti, da bi v Sloveniji kdo zaprosil za azil ali bi dobil zaščito, bi Slovenija izstopila iz evropskega azilnega prava, je poudarila Nataša Posel. Če bi se to zgodilo, bi nevladne organizacije na evropsko komisijo naslovile pritožbo in predlagale začetek uradnega postopka zoper Slovenijo zaradi kršitve zakonodaje EU. Slovenija pa bi kršila tudi mednarodne konvencije, zaradi česar bi se lahko nekoč znašla pred evropskim sodiščem za človekove pravice.
»Nihče, pa naj bo premier, profesor prava ali pa državni uradnik, ne sme z uvajanjem domačih pravnih norm kršiti mednarodnih pravnih norm, ki jih je država ratificirala,« je opozorila akademikinja in zaslužna profesorica Alenka Šelih, avtoriteta na področju prava človekovih pravic z ljubljanske pravne fakultete. »Vsaka mednarodna konvencija je ratificirana z zakonom in ima zato status zakona. Država torej ne more sprejeti drugega zakona, ki je s prvim v nasprotju,« je opozorila.
V nevladnih organizacijah včeraj niso hoteli komentirati napovedi koalicije, da bodo sporne določbe iz predloga zakona umaknjene. Dokler ne bodo zakonske rešitve na papirju, o razpletu ni mogoče govoriti, se je glasil njihov neuradni odziv.
Meta Roglič, Uroš Škerl Kramberger
