Francoski premier Manuel Valls je nedavno ostro zavrnil nemško begunsko politiko. S tem njegovim stališčem pa se ne strinja vrsta pomembnih francoskih politikov, tudi nekaj desnosredinsko usmerjenih.
Pariz jih je izneveril
V Nemčiji marsikomu ni bilo všeč, ko je sredi februarja Valls v Nemčiji, kjer se je udeležil münchenske varnostne konference, kritiziral migracijsko politiko Angele Merkel in se posmehoval lanskim predlogom, da dobi Nobelovo nagrado za mir. »Zdaj so pred nami rezultati (njene migracijske politike),« je tedaj dejal Valls, ki je sam priseljenec iz Španije. V nemški vladi so bili toliko bolj ogorčeni, ker so pričakovali, da se bo v Münchnu zavzel za skupen boj Berlina in Pariza proti terorizmu. Neki nemški diplomat je tako francoskega novinarja vprašal: »Si lahko predstavljate nemškega ministra, ki bi v Franciji kritiziral Françoisa Hollanda?«
Že od prej je seveda znano, da Francija zaradi krepitve Nacionalne fronte noče sprejeti večjega števila beguncev. A sodelavcem Merklove se je zdel nesprejemljiv predvsem način Vallsovega nastopa, toliko bolj, ker nemški ministri in njihovi sodelavci nikoli ne kritizirajo francoske vlade, ki že vrsto let ni zaustavila rasti brezposelnosti in zmanjšala proračunskega primanjkljaja pod 4 odstotke, oboje pa za Nemčijo ni dobro. Zlasti nemški socialni demokrati in Zeleni pa so prepričani, da Merklova septembra 2015 ni povzročila begunske krize, ampak jo je z odprtostjo nemških meja preprečila. Vallsov očitek Merklovi pa je zelo zbodel tudi zato, ker je to izjavil dva dni pred srečanjem držav Višegrajske skupine, ki so že nekaj časa prav zaradi begunske politike v zelo slabih odnosih z Nemčijo. Mnogi Nemci se zdaj sprašujejo, ali je Nemčija zaradi svoje begunske politike izgubila tudi svojo najpomembnejšo zaveznico v Evropi, Francijo. Vsekakor je kar nekaj pomembnih francoskih politikov naklonjenih odnosu, ki ga ima Merklova do beguncev.
Utapljajočemu je treba dati roko
Najbolj je to v zadnjem tednu prišlo do izraza pri socialistki Martine Aubry, županji Lilla in hčerki Jacquesa Delorsa, ki se je prejšnji teden uprla čedalje bolj desni politiki socialistične vlade. »Ni res, da bi bila Angela Merkel naivna. Ni res, da je naredila zgodovinsko napako. Ni res, da je škodila Evropi. Rešila jo je,« je zapisala v svojem besedilu v Le Mondu, v katerem je prejšnji teden napadla Vallsa in Hollanda tudi zaradi njune neoliberalne gospodarske politike. Tudi novi francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault, ki je v letih 2012–2014 vodil vlado, je naklonjen Merklovi, saj poudarja, da mora Francija skupaj z Nemčijo zagovarjati »sveto pravico do azila«.
V francoski opoziciji pa podpira begunsko politiko nemške kanclerke François Bayrou, ki ima po zadnji anketi s svojo sredinsko stranko MoDem 15 odstotkov podpore. Za nemški tednik Die Zeit je prejšnji teden dejal: »Edina med voditelji evropskih držav je zavzela stališče, ki je na ravni zgodovinskega izziva.« Vallsovi vladi pa je očital »pomanjkanje solidarnosti s pogumno politiko Merklove«.
Podobno meni 42-letna desnosredinska političarka Nathalie Kosciusko - Morizet, ki kandidira na jesenskih volitvah za predsedniškega kandidata desnice. »Če se nekdo utaplja, ga ne bomo spraševali po potnem listu, ampak mu bomo ponudili roko,« pravi in poudarja, da je »velikodušnost Merklove v skladu s temeljnimi evropskimi vrednotami«, Vallsu pa očita »bedasto aroganco«. Sarkozy je to svojo nekdanjo ministrico decembra izključil iz vodstva stranke, ker je kritizirala njegovo spogledovanje s skrajno desnico. mš
