V Kamniku se mnogo dogaja. Vsak mesec je meščanom na voljo veliko dogodkov; od športnih in izobraževalnih do najštevilnejših in najbolj obiskanih, tistih s kulturno-umetniško vsebino. Vsak dan se odvijajo v knjižnici, osnovni ali srednji šoli, kulturnem domu ali mladinskem centru, raznih domačijah ter kavarnah ali pa kar pod milim nebom, na mestnih ulicah, parkih ali trgih.
Nedvomno najbolj odmevajo kamniški festivali. Poletni Kamfest v svojem intervalu dveh avgustovskih tednov vabi obiskovalce vseh generacij s številnimi glasbenimi koncerti in predstavami na odrskih prizoriščih, vodenimi ogledi in razstavami, stojnicami, Parkom mladih, raznimi dejavnostmi in projekti…
Ne mine mesec, ko že z ustvarjalnostjo in pestrim programom na kamniške ulice v drugem septembrskem vikendu »pol Slovenije« privabi tradicionalni festival narodnih noš. Obilica zabave, obarvane s slovensko kulturo, doživi vrhunec tretji dan s sprevodom dolge kolone folklornih društev iz bližnjih in oddaljenih krajev.
Priden možic in Kotlovnica
Velik zalogaj organizacije vsega dogajanja prevzemajo kamniška kulturna društva, ki v velikem številu delujejo v kulturnem domu, »hramu kulture« v mestu. Poleg stalno zasedenih prostorov je mnoge v njem mogoče tudi le občasno najeti. V okviru klasičnega nabora najdemo planinsko društvo, tabornike (rod bistriških gamsov), folklorno skupino, kot prva pa sta tu delovala prvo slovensko pevsko društvo Lira in mešani pevski zbor Odmev. Od leta 2000 Dom kulture vodi in upravlja kulturno društvo Priden možic. Svoje posebno zanimive prostore pa ima Kotlovnica, mladinsko društvo, ki se je začelo ustanavljati vzporedno s Pridnim možicem. (Članom teh dveh skupin se lahko v največji meri zahvalimo za Kamfest in vso tehnično oskrbo dogodkov.)
V kulturnem domu so se srečevali mladi nadobudneži s polno novimi idejami, odkrili staro kurilnico, jo posvojili ter s pomočjo občine preuredili v prijazen in inovativen prostor. Zavladali so mladi in društvo je doživelo razcvet. Mnoge skupine, ustanovljene takrat, delujejo še danes. Potem pa so začeli s televizijo, ki jih je zaradi vprašanja o denarju ter prenehanju prostovoljstva skoraj pokopala. Z novim vodjem je mladinski center vzelo pod okrilje KD Priden možic in takrat se je začela »prava« Kotlovnica. V njenih prostorih se zadržuje ogromno mladine, ponudba se začne pri raznolikih glasbenih koncertih ter se širi skozi ustvarjalne delavnice in predavanja, ki zaobjemajo različna področja kulture in umetnosti pa tudi sodelovanja s tujci, prostovoljnega udejstvovanja ipd.
Vsa društva so povezana in nedavno so v prostorih sosednje stavbe, nekdanje kemične industrije, začeli projekt Kik-štarter, ki pomaga mladim podjetnikom na poti do uresničitve njihovih sanj. Goran Završnik, vodja kulturnega doma in društva Priden možic, ves čas teži k ustvarjalnosti mladih, aktivnostim na vseh področjih, delu z veseljem, učenju na napakah, potovanju in spoznavanju ter izkoriščanju mladosti. Verjame, da je tako pot do uresničenih sanj zagotovljena!
Mladi in glasba
Ni kulture, ni zabave in ni festivala brez glasbe. Ta je v Kamniku med mladimi še posebej priljubljena. Oglasili smo se tudi v Glasbeni šoli Kamnik, kjer smo poklepetali z ravnateljico Nežo Gruden.
Glasbena šola Kamnik ima dolgoletno tradicijo (pred kratkim je praznovala 60 let) in jasno vizijo prihodnosti. Privablja mladino in ji ponuja osnovno glasbeno izobrazbo, zato je še kako pomembna za kamniški prostor. Učenci lahko muzicirajo v otroškem ali mladinskem pevskem zboru, v godalnem ali mladinskem pihalnem orkestru in številnih komornih skupinah. Želijo ustanoviti tudi šolski simfonični orkester, v katerega bi se lahko vračali nekdanji učenci.
Sredstva, namenjena glasbenim šolam, se zmanjšujejo, pa vendar so vsako leto vpisni seznami skoraj do konca zapolnjeni. Klasična glasba ima pomembno vlogo tudi v slovenskem prostoru, velik trend pa je zadnje čase svetovni pop. Posameznikova izbira je popolnoma prosta in že nekaj let zapored je največ povpraševanja po igranju kitare, klavirja in flavte. »V naši glasbeni šoli poskušamo učencem ponuditi vse potrebno za doseganje ciljev; med slednje spada tudi možna izposoja glasbenih inštrumentov,« nam zaupa ravnateljica. Trdi, da je treba v glasbeni razvoj posameznika vložiti veliko dela že v otroških letih. Poleg vključenosti v orkestre in prisotnosti na večini kulturnih prireditev veliko učencev kasneje študij glasbe nadaljuje na višjih šolah. Pohvalijo se lahko tudi s pestrim naborom imen, ki pod njihovim mentorstvom sijejo v samem vrhu države. Kljub temu pa je namen nižjih glasbenih šol predvsem ta, da vzgajajo mlade, da bodo tudi v ljubiteljskih sestavah nadaljevali glasbeno pot, spodbujajo samodisciplino, ustvarjalnost in poustvarjalnost ter dodajajo velik košček v mozaik splošne razgledanosti.
Pridobljeno znanje tako ne ostaja skrito za šolskimi zidovi učilnic, mnogo učencev ga razvija tudi individualno. Igrajo in nastopajo samostojno, številni pa se združujejo v skupinske zasedbe; na naši šoli imamo več bendov, ko gre za sodelovanje na kakšni kulturni prireditvi, pa kandidatov kar ne zmanjka! Sprehod skozi mestno jedro skoraj ne mine, ne da bi srečali koga s kovčkom tiste posebne oblike v rokah. Vedno znova smo radovedni, ko za šalo ugibamo, katero glasbilo nosi v njem in kam je z njim namenjen. Ponosni smo na svoje vrstnike in kljub vsej industrializaciji glasbe ni lepšega, kot če z lastnimi očmi človek opazi strast ob potegu loka po strunah, samozavest pri sprehajanju prstov skozi tipke in veselje na obrazu ob slišanem.
