Zanimiv podatek je, da so ugotovljeni stroški zdravljenja bolezni, zmanjšanja produktivnosti in prezgodnje umrljivosti zaradi kajenja kar 1,8 milijarde evrov na leto, kar predstavlja 5 odstotkov slovenskega BDP, le 0,5 milijarde pa so predstavljale trošarine državnemu proračunu lani.
Iz tega zaključujem, da so trošarine vsaj za 270 odstotkov prenizke in da država z DDV na tobačne izdelke služi na račun zdravja prebivalstva. Ravno tako ohranja solidarnost pri uporabi prispevkov za zdravstvo ljudi, ki živijo zdravo, s tistimi, ki živijo nezdravo. Torej kadijo ali čezmerno uživajo alkohol ali druge nevarne substance. Veliko jih, še posebno mladih, uživa nesporno škodljive napitke, ki vsebujejo bistveno preveč sladkorja, kot so kokakole, fante in podobno.
Predstavljeni so tudi ukrepi oziroma usmeritve EU za zmanjšanje kajenja, ki pa so bolj ali manj svetovalne narave, torej neobvezni. To pušča širok manevrski prostor vladam članic EU. Tudi tu se vidi, da je EU nastala kot trgovinska unija, ki sledi predvsem interesom kapitala, in da jim je za zdravje in počutje državljanov malo mar. Tudi pogajanja okoli TTIP to dokazujejo, saj predvidevajo še večjo prodajo zdravju škodljivih izdelkov.
Slovenske vlade, vključno s Cerarjevo, popolnoma sledijo interesom kapitala, zato je malo verjetno, da se bodo lotili kakršnih koli prepotrebnih reform, ki bodo v nasprotju s temi interesi.
Menim, da je treba poleg bistvenega dviga trošarin za zdravje škodljivih izdelkov ljudi, ki jih kljub opozorilom uporabljajo, registrirati in za njih uvesti višje prispevke za zdravstvo.
Zdravko PetričKostanjevica na Krki