Analiza vzorcev krvi 42 bolnikov z diagnozo Guillain-Barrejevega sindroma (GBS), ki so zboleli med izbruhom virusa zika v Francoski Polineziji, je dala prvi dokaz, da bi lahko virus zika povzročil tudi hude nevrološke težave, opredeljene z imenom Guillain-Barrejev sindrom.
Raziskavo so opravili znanstveniki francoskega Pasterjevega inštituta, potem ko so v zadnjih mesecih v Latinski Ameriki poročali o povečanem številu ljudi, ki so se med izbruhom okužb z virusom zika zboleli za to nevrološko motnjo. Z raziskavo so želeli ugotoviti povezavo med okužbo z virusom zika in GBS pa tudi ali je dodaten dejavnik tveganja za GBS tudi virus denge.
Izbruh v Francoski Polineziji
Med oktobrom 2013 in aprilom 2014 so v Francoski Polineziji doživeli velik izbruh okužb z virusom zika. Zdravniško pomoč je poiskalo približno 32000 ljudi, pri 42 bolnikih pa so med novembrom 2013 in februarjem 2014 diagnosticirali GBS. Te bolnike so vključili v raziskavo, ob njih pa še dve kontrolni skupini. V prvi je bilo 98 ljudi, ki so v času epidemije obiskali isto bolnišnico, vendar niso imeli vročine. V drugi kontrolni skupini je bilo 70 ljudi, ki so bili pozitivni na okužbo z virusom zika, vendar niso razvili nevroloških simptomov, povezanih z GBS.
Večina (88 odstotkov) bolnikov z GBS je poročala o simptomih okužbe z virusom zika približno šest dni pred pojavom nevroloških simptomov. Pri nobenem pacientu test za okužbo z virusom zika ni bil pozitiven, krvni testi pa so pri 41 bolnikih pokazali protitelesa na virus, pri vseh pa so v krvi našli nevtralizirajoča protitelesa proti virusu zika, ki slabijo učinkovitost terapije.
Nevtralizirajoča protitelesa proti ziki je imelo v krvi le 54 bolnikov (56 odstotkov) brez vročine iz prve kontrolne skupine. Večina bolnikov z GBS (95,2 odstotka) je imela znake pretekle okužbe z virusom denga, enako kot večina bolnikov v kontrolnih skupinah. Avtorji so zato zaključili, da okužba z virusom denge ni povečala tveganja za GBS med bolniki, okuženimi z virusom zika.
Pri vseh 42 bolnikih so diagnosticirali vrsto GBS, imenovano akutna nevropatija motoričnih aksonv (AMAN), pri čemer pa niso našli bioloških označevalcev, ki so običajno povezani s tem tipom nevroloških obolenj – to pa nakazuje na doslej še neznan mehanizem bolezni, menijo raziskovalci. Ti bolniki so tudi okrevali hitreje, kot se običajno pričakuje pri GBS.
Od 42 hospitaliziranih bolnikov jih je 16 potrebovalo oskrbo v enoti za intenzivno nego, večina med njimi tudi pomoč pri dihanju. Tri mesece po odpustu je lahko dobra polovica bolnikov hodila brez pomoči, umrl ni noben bolnik z GBS.
Znanstveniki so izračunali, da znaša v Francoski Polineziji tveganje, da bodo ljudje med izbruhom okužb z ziko zboleli za Guillain-Barrejevim sindromom, 0,24 na 1000 okužb z virusom zika, to pomeni 24 ljudi na 100.000 okužb.
Vodja študije, ki so jo minuli petek objavili v reviji Lancet, prof. Fontanet, dodaja: »Čeprav ni znano, ali bodo posledice okužb z ziko v prizadetih regijah v Latinski Ameriki enako hude kot te na pacifiških otokih, pa lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo veliko število obolelih za Guillain-Barrejevim sindromom. Rezultati naše študije podpirajo predlog, da je virus zika treba dati na seznam kužnih patogenov, ki povzočajo GBS.«
