Morda je na mestu druga primerjava ali izziv: naj slovenska nogometna reprezentanca ali slovenski klubi (tako kot to počnejo skakalci) tako zlahka, tako mimogrede premagujejo Nemce, Ruse, Američane, Avstrijce, Švicarje, Italijane, Norvežane in Fince, pa bo publika brez zadržkov zaploskala tudi njim. Zmage proti San Marinu, Malti in Estoniji, ki se tudi udeležujejo nogometnih tekem, bodo potem postale samoumevnejše. Tako kot je nekaterim samoumevno, da se Španci, Turki, Romuni, Angleži… borijo, da bi prišli bliže svetovnemu pokalu v smučarskih skokih – trenutno namreč nastopajo šele v četrti svetovni ligi, na tekmovanju z imenom FIS ski jumping race. Na velike tekme jih zaradi slabše kakovosti kakopak ne spustijo. Tako kot nogometašev Zavrča ne spustijo na barcelonski Camp Nou.

Če preidemo k stvari, uspeh Petra Prevca je ena največjih prelomnic v zgodovini slovenskega športa. Pa ne govorimo samo o zmagi v svetovnem pokalu. Gre za način, kako je do te zmage prišel, suvereno, šest tekem pred koncem. Dovolj časa, da v Planici pripravijo največji slovenski športni spektakel, praznovanje, pa čeprav morda brez skakalcev San Marina, Malte in Liechtensteina.