Odmevnejši ko je koncert ali športna prireditev bolj cveti črni trg vstopnic. V obtoku so originalne vstopnice, ki jih preprodajalci praviloma prodajajo po višji ceni, pa tudi ponarejene. Oba primera so pred dnevi zaznali tudi v Smučarski zvezi Slovenije za tekme v Planici.
Ponarejal s tiskalnikom
Miha Novak (ime je izmišljeno, op. p.) je pred približno desetletjem, ko je bil študent, na tak način prišel do zaslužka. »Vstopnice smo ponarejali kar s tiskalnikom, vrednim kakšnih sto evrov,« je dejal, nato pa pojasnil, kako je prevara potekala. Najprej so kupili vstopnico, da so si ogledali, iz kašnega papirja je narejena in kakšne zaščite so na njej. Nato so našli primeren papir in začeli delo. »Največkrat smo ponaredili Eventimove vstopnice, čeprav so imele UV-žig, ki smo ga tudi ponaredili, naredili smo še polkrožno perforacijo.« Vstopnico so oblikovali v programu photoshop, največ dela so imeli z usklajevanjem barv, paziti so morali, da so natisnili prave serijske številke. Potem so odšli so pred dvorano, kjer so šle vstopnice hitro v prodajo. »A smo jih prodajali v majhnih količinah, nikoli več kot sto. Kolikor se spomnim, smo zaslužili kakšnih 200.000 tolarjev na koncert, od tega smo jih 150.000 v naslednjih dveh dneh zapili,« se je zasmejal in ugotavljal, da je bilo to zabavno, a adrenalinsko početje. »Ujeli nas niso nikoli, je pa nekajkrat malo manjkalo. Danes tega ne bi več počel.«
Po kazenskem zakoniku je zagrožena kazen za takšno početje dve leti zapora, tako za ponarejevalca kot za kupca. »Treba je poudariti, da je kazniv tudi poskus,« je dejal Dragan Obolnar z uprave kriminalistične policije na generalni policijski upravi, ki opozarja, naj ljudje kupujejo vstopnice na uradnih prodajnih mestih, kajti v nasprotnem tvegajo, da bi bili v primeru uporabe ponarejene vstopnice obravnavani kot storilci kaznivega dejanja.
Na način, na kakršnega je vstopnice ponarejal naš sogovornik, je danes skorajda nemogoče pretentati organizatorje prireditev. »Približno dve leti ponarejanj ne zaznavamo več, ker na večini prireditev preverjamo črtne kode na vstopnicah,« je pojasnila izvršna direktorica Eventima Nicole Radermach.
Dobro je zaslužil
Medtem ko je tehnologija otežila delo ponarejevalcem, ta ne pomaga kaj dosti pri uravnavanju črnega trga originalnih vstopnic. Torej tistih, ki jih preprodajalec kupi ali dobi, potem pa proda naprej. V trem primeru gre le za prekršek. Naš sogovornik Jure Lovec (ime je izmišljeno, op. p.) je pred leti, ko je bil še mladoleten, na tak način zaslužil lepe denarce. Preprodajal je vstopnice za tekme hokejistov in košarkarjev Olimpije. »Šel sem v pisarno Olimpije ter kupil deset ali 20 vstopnic. Gospa, ki je delala tam, mi jih je vedno dala še nekaj zastonj, ker se ji je zdelo fino, da smo tako mladi hodili na tekme.« Večino vstopnic je prodal v manjšem kraju, od koder je na tekme evrolige košarkarjev Olimpije celo organiziral prevoz. »Vstopnica je v redni prodaji stala 12 do 14 evrov. Jaz sem za 35 evrov ljudem ponudil vstopnico in prevoz na tekmo. Za vsako sem napolnil minibus. Imel sem okrog tristo evrov dobička na tekmo.« To je počel dve leti. Včasih je vstopnice prodajal pred dvorano, kaznovan ni bil nikoli, le enkrat je zares hodil po robu. Ko so hokejisti Olimpije igrali v finalu lige EBEL. »Policista v civilu sta me ujela, ampak sta me spustila, saj sem bil mladoleten. Rekel sem jima, da prodajam vstopnici staršev, ki da sta zbolela. V resnici sem imel pri sebi deset vstopnic, prodajal sem jih po 60 evrov.«
Če bi bil njegov izgovor resničen, naš sogovornik ne bi bil v prekršku. Kajti, kot so nam pojasnili v finančni upravi, z davčnega vidika ni sporno, če oseba kupi vstopnico, potem pa jo proda naprej, ker si tekme ne more ogledati. Nakup vstopnic z namenom preprodaje pa je zelo sporno. »V tem primeru gre za opravljanje dejavnosti. Če dejavnosti ne bi imel registrirane, bi opravljal delo na črno,« pravijo v davčnem uradu in dodajajo, da je treba upoštevati vsak primer posebej ob upoštevanju vseh dejstev in okoliščin. Za takšen prekršek je zagrožena kazen od tisoč do sedem tisoč evrov.
