S spremembo odloka o urejanju in oddaji zemljišč za potrebe vrtičkarstva so si pred približno dvema letoma na ljubljanski mestni občini bistveno olajšali pot do cilja, da bo do leta 2020 v vsaki četrtni skupnosti vsaj eno vrtičkarsko območje. Dovolili so namreč oddajo neurejenih območij (brez priključitve na vodovod, ut, parkirnih mest in podobno) in oddajo celotnega območja enemu samemu zakupniku (podjetju, zavodu, društvu). Slednji bi potem z lastnim vložkom ali s sofinanciranjem občine pripravil zemljišče in kot upravnik oddal gredice naprej v podzakup, se ukvarjal z vzdrževanjem, težavami najemnikov in podobno.
»To odpira nove možnosti za ureditev območij, saj lahko pritegnemo zasebni kapital,« so nam na občini pojasnili ob uvedbi spremembe, šele konec prejšnjega leta pa so končno objavili tudi prvo takšno pobudo za javno zbiranje ponudb za oddajo še neurejenega območja. Nov pristop so želeli preizkusiti v Črnučah, na dveh občinskih parcelah pri črnuškem mostu na levem bregu Save. Skoraj 6000 kvadratnih metrov velik trikotnik, na katerem danes že vrtičkajo, vendar brez uradnih občinskih dovoljenj, bi oddali za nedoločen čas, ponudniki, ki so se želeli potegovati zanj, pa so morali priložiti ureditveni načrt in program aktivnosti. Ta bi bila presodna v primeru večjega zanimanja, vendar se jim na koncu na občini niti ni bilo treba ukvarjati z izločanjem, saj na njihov naslov ni prispela niti ena ponudba.
Velik vložek, majhen izkupiček
Glede na besedilo pobude so ciljali na podjetje, ki ima registrirano dejavnost poslovanja z nepremičninami, a so mu določili takšne pogoje, da ni presenetljivo, da ni bilo zanimanja. Izbrani ponudnik bi moral območje v petih mesecih urediti izključno z lastnimi sredstvi, se odpovedati kakršnemu koli povračilu vlaganj in odškodnini za vložena sredstva. Za izhodiščno najemnino, ki bi jo moral plačevati vsako leto, so določili ceno 0,15 evra na kvadratni meter, kar znaša okoli 889 evrov na leto, vrtičke pa bi lahko oddajal le osebam s stalnim bivališčem v Mestni občini Ljubljana. Poleg tega bi moral četrtino vrtičkov nameniti najemnikom, izbranim na občini, za le 0,70 evra na kvadratni meter.
Tudi predsednik četrtne skupnosti Črnuče Smiljan Mekicar priznava, da je bil skeptičen, ali se bo našel kdo, ki bo pripravljen vložiti veliko denarja za precej nizek izkupiček. Si pa zelo želi, da bi to območje uredili in postavili nekakšen model, da bi se nato morda angažirali tudi drugi lastniki zemljišč v Črnučah, na katerih se že desetletja »na divje« vrtička vse povprek. »Veliko parcel je v lasti župnije Ježica, zemljišča ob Savi so v državni lasti, nekaj je tudi zasebnih. Občina na ta območja ne more posegati, zaenkrat nima nobenih pristojnosti za to,« je poudaril Mekicar, ki je poskušal za legalno vrtičkanje zagotoviti tudi območje ob črnuškem bajerju. To zemljišče je v lasti družbe Imos, ki pa je v stečaju, tako da za svojo namero nima več pravega sogovornika.
Denar bi bilo treba »združiti«
»Če bi bila vsa zemljišča, na katerih vrtičkajo v Črnučah, v občinski lasti, bi bilo zelo preprosto. Lahko bi jih enotno uredili in določili pravila, ki bi se jih morali vsi držati, tako pa zdaj vrtička vsak po svoje in je stanje povsem kaotično,« je dodal Mekicar. Edina lokacija v Črnučah, na kateri lahko občina kar koli spremeni, naj bi bili tako le ti dve parceli, ki so ju občinarji (v prvem poskusu neuspešno) oddajali. Mekicar je prepričan, da se tega področja ne da obravnavati tržno in da bi morali v prihodnje rešitev iskati v smeri občinskega sofinanciranja, in sicer v širšem kontekstu samooskrbe in socialnih programov. »Trenutno so proračunska sredstva razpršena na različnih postavkah, gredo za različne programe in namene. Morda bi morali denar združiti in ga usmeriti tudi v urejanje vrtičkov,« je predstavil predsednik četrtne skupnosti, ki pogreša medresorsko sodelovanje različnih občinskih odsekov. Četrtna skupnost namreč lahko le daje pobude in sodeluje pri iskanju rešitev, kolikor ji na občini dopuščajo.
