Slovensko gospodarstvo je že drugič zapored pozitivno presenetilo. Če je lanska gospodarska rast za eno odstotno točko presegla napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), je tokrat presegla predvidevanja za 0,2 odstotne točke. Bruto domači proizvod (BDP) je po prvi oceni na podlagi četrtletnih podatkov dosegel 38,543 milijarde evrov, s čimer je realno zrasel za 2,9 odstotka, kažejo izračuni državnega statističnega urada (Surs).
Prebujanje potrošnikov
Po prvih treh četrtletjih lanskega leta ni kazalo tako dobro, saj se je rast upočasnila z 2,8 na 2,6 odstotka. V zadnjem lanskem četrtletju pa je BDP na letni ravni zrasel najkrepkeje v zadnjih petih trimesečnih obdobjih, in sicer za 3,3 odstotka.
Razlogov za to je več, med pomembnejšimi sta poleg izvoza zagotovo tudi triodstotno povečanje končnega trošenja države, ki je lovila zadnje roke za črpanje evropskih milijonov, in 8,1-odstotna rast bruto investicij. Zgolj investicije v povečanje zalog so k gospodarski rasti prispevale 0,8 odstotne točke. Podjetja so medtem za kar 13,4 odstotka povečala vlaganja v stroje in opremo, s čimer so izničila tretje zaporedno znižanje vlaganj v gradbene objekte (–3,7 odstotka).
Poglavje zase je prebujenje potrošnikov, ki so iz zasebnega trošenja napravili enega ključnih temeljev gospodarske rasti. V zadnjem četrtletju lani so gospodinjstva okrepila potrošnjo za 2,7 odstotka. Še posebej izrazito se je povečalo trošenje trajnih dobrin (8,1 odstotka), na primer avtomobilov in pohištva, medtem ko so potrošniki za dnevne nakupe zapravili povprečno 1,8 odstotka več.
K okrepljeni zasebni potrošnji so prispevale tudi višje plače. Povprečna neto plača je lani presegla 1013 evrov in je bila za 0,4 odstotka višja kot leta 2014. Zaradi 0,5-odstotne deflacije pa so si lahko Slovenci s svojimi plačami privoščili še za približno odstotek več dobrin kot leto pred tem. Realno so namreč plače zrasle za 0,9 odstotka.
Gospodarstvo še ni doseglo ravni izpred krize
Leto 2015 je bilo tretje zaporedno, ko je Slovenija gospodarsko rasla, toda kljub temu še vedno ni dosegla ravni izpred krize. »Manjkajo nam še približno štirje odstotki do ravni izpred krize,« je dejal Anže Podnar iz oddelka za nacionalne račune na Sursu in dodal, da je povprečno gospodarstvo EU danes 2,2 odstotka večje kot pred krizo. Nemško gospodarstvo je denimo raven izpred krize preseglo že za šest odstotkov.
Toda gospodarska rast v EU se ohlaja, Slovenija raste povprečno okoli odstotno točko hitreje od povprečja EU. A vprašanje je, koliko časa bo še tako. Ravno zaradi pešanja gospodarske rasti v EU bi lahko začelo trpeti slovensko gospodarstvo, ki izvozi v države osemindvajseterice kar 80 odstotkov vsega blaga. Rast izvoza, ki je bila v zadnjem četrtletju leta 2014 celo 7,8-odstotna, se je posledično v zadnjih treh mesecih lani ustavila pri 3,3 odstotka.
