Od polnoči po lokalnem času bi orožje v Siriji moralo mirovati. Prvo veliko premirje po petih letih državljanske vojne naj bi omogočilo predvsem oskrbo civilnega prebivalstva v obleganih mestih, hkrati pa ponudilo možnost za nadaljevanje mirovnih pogajanj pod mednarodnim okriljem. Varnostni svet OZN je včeraj podprl premirje v Siriji kot korak k trajni prekinitvi spopadov.
Fronta Al Nusra bo napadala
A težko je pričakovati, da bo orožje na močno geopolitično prepletenem bojišču nemudoma in povsem potihnilo. Po ameriško-ruskem dogovoru o premirju se je uvodoma načrtovani štirinajstdnevni prekinitvi spopadov včeraj pridružilo okoli sto uporniških skupin. Orožje bo odložila tudi osrednja uporniška skupina Svobodna sirska vojska. Zagotovo pa se premirja ne bosta držali Islamska država in z Al Kaido povezana Fronta Al Nusra, katere voditelj Abu Mohamad Al Golani je včeraj že pozval k stopnjevanju napadov na Asadove sile in njegove zaveznike.
Na obe skupini se bodo napadi raznolike mednarodne koalicije predvidoma nadaljevali, kar pomeni tudi potencialen destabilizacijski dejavnik za celotno premirje. Hitro se utegnejo težave pojaviti tudi na severu Sirije. Tamkaj najmočnejša uporniška skupina, kurdska milica YPG, je sicer napovedala spoštovanje premirja, a so hkrati jasno pristavili, da bodo na napade odgovorili z ognjem. Svarilo je veljalo predvsem Turčiji, ki YPG pod krinko boja proti Islamski državi napada vse od lanskega poletja, pred tedni pa je njihove položaje obstreljevalo še s topništvom iz turškega ozemlja.
Trn v turški peti je milica YPG postala zaradi svojih velikih ozemeljskih pridobitev in nedavnih poskusov, da zavzamejo tudi arabska mesta, denimo Tel Abiat, ter tako popolnoma spremenijo razmerja moči na mejnem območju s Turčijo. Krhko premirje bo tako vsaj na severu Sirije tudi test ameriško-turškega zavezništva, ki je bilo v minulih mesecih prav zaradi ameriške pomoči milici YPG pod hudo preizkušnjo. Turčija sicer premirje načeloma podpira, ne bo pa postala njegova talka. Pridržuje si pravico napadov, če bo ogrožena varnost Turčije, se je glasilo sporočilo iz Ankare.
»Naslednji dnevi so odločilni in svet bo dogajanje pozorno spremljal,« je pred začetkom premirja ocenil ameriški predsednik Barack Obama. Za Washington bo odločilno predvsem, ali bodo Rusija in predsednik Bašar Al Asad držali svojo obljubo ter opolnoči dejansko odložili orožje. A niti v Beli hiši ne pričakujejo, da bodo spopadi povsem in nemudoma potihnili.
Marca obnovitev pogajanj?
Rusija je že najavila, da bo med premirjem še naprej napadala položaje Al Nusre in Islamske države, podobno gre pričakovati tudi od drugih velikih akterjev na sirskem bojišču. »Nihče ne more stoodstotno zatrditi, da bo premirje vzdržalo,« je zadržano menil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Ruski predsednik Vladimir Putin je šel korak dlje in ocenil, da bo mirovni proces v Siriji, ki ga bodo poskušale velike sile obnoviti prav v času štirinajstdnevnega premirja, težak proces, a mu ni alternative. Večkrat neuspešna pogajanja za končanje sirske državljanske vojne bi se utegnila že kmalu obnoviti. Takšne so vsaj želje mednarodne skupnosti. Že v začetku marca naj bi spopadajoče se strani ponovno sedle za pogajalsko mizo v Ženevi in pod posredništvom posebnega odposlanca ZN za Sirijo Staffana de Misture nadaljevale januarja prekinjen mirovni proces. Obnoviti so ga sicer želeli že februarja, a je bil prestavljen zaradi še vedno obstoječih razhajanj sirske kontaktne skupine o vlogi Asada v postkonfliktni podobi Sirije.
Pred začetkom premirja so se sicer boji nadaljevali. Spopadajoče se strani so nasprotnike napadale vse do zadnjega in poskušale izboljšati svoje položaje. Ruska letala so obstreljevala položaje upornikov in Islamske države v provinci Idlib, v sodelovanju z vladnimi silami tudi mesta Alep, Hama in Homs. Po poročanju opozicijskega Sirskega observatorija za človekove pravice so bile tarče njihovih napadov položaji upornikov, medtem ko je Moskva zatrjevala, da napada položaje Islamske države. Vsaj 14 zračnih napadov na položaje Islamske države so včeraj v Siriji izvedli tudi ameriški lovci.
