Negativni vplivi pričakovanega znižanja naročil se lahko prelijejo v vnovično previdnejše ravnanje potrošnikov in to lahko oklesti trošenje slovenskega kupca, čigar poraba se je lani prebudila. Ob povečanih bruto naložbah in večji zaposlenosti se je namreč domače povpraševanje na letni ravni povečalo za kar 3,7 odstotka. To je bistveno več kot v prejšnjih obdobjih in tudi največ od začetka krize.
Glavno gonilo gospodarske rasti pa je seveda še vedno izvoz. Njegovega kolesja rasti pa vlada s svojo gospodarsko in davčno politiko ni naoljila. Kot rečeno, dogajanje v tujih gospodarstvih generira našo rast in prav vseeno je, kdo pri nas sedi v premierskem fotelju. Je pa seveda pričakovati, da si bo aktualna politika tudi tokrat na prsi skušala pripeti zasluge za spodbudne številke.
Seveda je na tem mestu logično tudi vprašanje, ali je za Slovence torej krize konec. Teoretično gledano je tako že nekaj časa. Kriza se namreč konča, ko je konec upočasnjevanja gospodarske aktivnosti. Formalno se je to zgodilo v tretjem četrtletju leta 2013, pojasnjujejo državni statistiki. Upoštevajoč dva makroekonomska kazalnika (gospodarsko rast in zaposlenost) pa smo se iz krize izvili v drugem četrtletju 2014, ko sta oba kazalnika presegla dolgoročno povprečno rast.
Vsekakor je ob ugodnih gospodarskih novicah treba ostati realen. In ne preslišati opozoril, da je slovenski BDP še vedno nižji, kot je bil ob začetku krize, ter da je naš strukturni javnofinančni primanjkljaj previsok. In s tem so povezana tudi opozorila gospodarstva, da morajo pričakovani povečani apetiti javnega sektorja in širjenje pravic vsekakor upoštevati kontekst prihajajočih tveganj.
Napovedi o gospodarski rasti v letošnjem letu namreč kažejo, da bo svetovno gospodarstvo raslo počasneje kot lani ter da bodo svetovna trgovinska menjava in naložbe šibkejše. Poslabšujejo se tudi napovedi.
V teh razmerah se je včeraj oglasil finančni minister in znova napovedal mini davčno reformo. Prva mu je nedavno klavrno propadla, zato se je novih sprememb na davčnem področju tokrat lotil malce bolj premišljeno. Davčna reforma, ki naj bi povečala konkurenčnost slovenskega gospodarstva, bo tokrat pripravljena ob upoštevanju predlogov socialnih partnerjev. Z njihovo pomočjo naj bi do poletja pripravil predlog davčnega prestrukturiranja. Povedano po domače – odločil se bo, kje in kako bo davčni primež stisnil bolj in na ta račun dobil dodatnih od 60 do 90 milijonov evrov, ta denar pa nato namenil davčni razbremenitvi. Koga bo razbremenil, delojemalce, naj bi šlo za splošno razbremenitev dela ali za selektivne ukrepe, ni jasno.
Je pa že jasno, da bo vroči kostanj uvedbe davka na nepremičnine prepustil svojemu nasledniku. Davek bo namreč postal realnost šele leta 2020. Takrat pa bo tudi v premierskem fotelju sedel že kdo drug.
