Ne glede na to, da sta tudi sama ekonomska migranta – Mahnič živi v državnem stanovanju na Kotnikovi ulici v Ljubljani, kjer je vlada Mira Cerarja pred dnevi vzpostavila tudi novo izpostavo azilnega doma, Čuš pa je tam še do nedavnega bival – je prav, da se udeležujeta protibegunskih protestov. Prav je, da dajeta kot politika tovrstnim manifestacijam pomen, odmev in tako skrbita za njihovo promocijo. Če vaju povezovanje in druženje z ljudmi ne glede na narodnost, raso, vero, politično prepričanje, gmotno stanje in spolno usmerjenost do sedaj ni v ničemer obogatilo ter vidita v takšnih odnosih zgolj nevarnost za obstoj slovenskega naroda in lastnih položajev, je traktor revolucija očitno vajina edina priložnost, da se izkažeta ter ob slovenskih trobojnicah in harmonikah pokažeta vso svojo širino. Ko gre za politično preračunljivost, se zaplankanosti ne smeta sramovati. Na političnem prizorišču, na katerem se najvišji državniki raje kot z neutemeljenimi strahovi in mržnjo državljanov ukvarjajo z lastno promocijo in razvijanjem bodeče žice, je takšna reakcija povsem logična.
Tudi ceneno in sramotno nabiranje političnih točk na plečih najšibkejših in najbolj ogroženih, ki neredko deluje pod protektoratom ustavnega sodišča, ni nekaj, s čimer bi se prvič soočali na domači politični sceni. Zato zadnjih nacionalističnih podvigov mladega dvojca iz vrst slovenskih demokratov, ki se političnih veščin seveda uči od najboljših mentorjev, ne gre obsojati. Od takih, ki kljub znanju in izobrazbi niso pripravljeni razmišljati z lastno glavo in se raje prepuščajo hujskaštvu, sovraštvu, predsodkom, ksenofobiji in nestrpnosti, je težko pričakovati, da se bodo zavzeli za skupno dobro. Taki morajo na vrednote solidarnosti, prijateljstva, strpnosti, svobode, enakosti in sočutja čim prej pozabiti, ko so v igri mandati za nekaj tisočakov na mesec. A dokler jih bo vodilo zgolj materialno blagostanje, bomo še naprej sposobni biti krivični, še naprej bomo izkoriščali najbolj ranljive skupine ljudi, še naprej bomo rušili vrednote, na katerih slonimo kot družba in kot narod, pravi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
Zato, draga Andrej Čuš in Žan Mahnič, najperspektivnejša in najbolj domoljubna poslanca državnega zbora, se vama v pričakovanju dneva, ko se bodo tudi politiki spomnili boja proti diskriminaciji, zahvaljujemo, da smo lahko z vajino pomočjo mladim pojasnili pomen domobranskih simbolov in naci(onali)stičnih gesel, ki v zadnjem obdobju sestavljajo kuliso podalpskega dogajanja. Četudi se jim na prvi pogled zdi, da živimo v času izobilja in svobode, na nevarnosti rasizma, šovinizma, nacizma in fašizma ne smejo nikoli pozabiti. Zato vabljena danes na Kotnikovo 8, kjer bodo čaj in piškoti na voljo vsem, tudi ekonomskim migrantom.
