Prestižne zlate kipce so v ZDA prvič podelili 16. maja 1929, prireditev v hotelu Hollywood Roosevelt pa je bila bolj podobna večerji med kolegi kot pa veličastni paradi pomembnežev v oblačilih, vrednih več kot letna plača povprečnega Američana. Prišlo je okoli 270 ljudi (danes jih v dvorano uspejo stlačiti 3400), ki so za vstopnico odšteli pet takratnih ameriških dolarjev (danes bi to bilo okoli 70 dolarjev, torej nekaj več kot 60 evrov). Prireditev je potekala približno 15 minut, na njej pa so podelili prav toliko kipcev – nagradili so igralce, režiserje in druge sodelujoče v filmski industriji. Takrat so medijem zmagovalce sporočili že tri mesece prej, že na naslednji podelitvi oskarjev pa so časopisom imena razkrili šele ob 23. uri, ko je prireditev že potekala. Od leta 1941, ko je časnik Los Angeles Times o zmagovalcih poročal še pred začetkom podelitve, pa so lističi z imeni zmagovalcev skrbno shranjeni v zapečateni ovojnici. Poleg tega ob odru neprestano stoji posameznik, ki bi zdrvel na oder in ustavil prireditev, če bi prebrali napačnega oskarjevca. Tako se neljubi dogodek s kronanja na tekmovanju za miss Universe ne bi mogel pripetiti.
Vse oči uprte v DiCapria
Televizijski prenos prireditve je NBC uvedel leta 1953, torej skoraj četrt stoletja po uvedbi nagrad. Lani je podelitev oskarjev spremljalo 37,26 milijona gledalcev, leto prej pa še več – 43,74. Analitiki za letos napovedujejo še več gledalcev, k temu pa naj bi jih spodbudil bojkot nekaterih temnopoltih ustvarjalcev in potencialni prvi oskar Leonarda DiCapria. Letos je hollywoodski lepotec že četrtič nominiran za nagrado v igralski kategoriji (trikrat za glavno, enkrat za stransko vlogo), vsi pa z nestrpnostjo pričakujejo, ali mu bo prvi zlati kipec prinesla prav vloga Hugha Glassa v filmu Povratnik.
Rekord v številu nominacij (in nobenega osvojenega kipca) za igro ima Peter O'Toole, ki je proti boljšim izgubil kar osemkrat. Po drugi strani je Meryl Streep rekorderka po številu prejetih nominacij za igro (19), prejela pa je tri kipce: dva za glavno vlogo v filmih Kramer proti Kramerju in Sofijina odločitev ter enega za stransko vlogo v filmu Železna dama o Margaret Thatcher. Legenda na področju nominacij je skladatelj John Williams – od leta 1967 je bil nominiran kar 49-krat. Doslej so ga nagradili s petimi kipci, letos pa bi za glasbo za film Vojna zvezd: Sila se prebuja lahko prejel še šestega. Največ kipcev je doslej domov odnesel Walt Disney – med 59 nominacijami mu je nagrado uspelo dobiti kar 26-krat. V kategoriji scenaristov vodi Woody Allen, ki je bil nominiran 16-krat.
Ni prostora za »starke«
Zadnja leta številne hollywoodske igralke opominjajo na to, da v filmski meki ni prostora in vlog za ženske, stare nad 30 let. To potrjujejo tudi oskarji: s kipcem je bilo namreč v 87 letih nagrajenih zgolj deset igralk, starejših od 50 let. Nazadnje se je to zgodilo lani, ko je zmagala Julianne Moore, poleg tega pa je tri v letih 1968, 1969 in 1982 prejela Katherine Hepburn. Leta 1969 sta bili z Barbro Streisand s 3030 prejetimi glasovi izenačeni v kategoriji za najboljšo žensko vlogo, takrat se je tudi edinkrat zgodilo, da sta dve osebi dobili vsaka svoj kipec. Da se igralski talent predaja iz roda v rod, lahko sklepamo po tem, da so v dveh igralskih dinastijah kipce prejele kar po tri generacije: v družini Huston (Walter, sin John in vnukinja Anjelica) in družini Coppola (Carmine, sin Francis Ford in vnukinja Sofia).
Pa še nekaj zanimivih podatkov: najdaljši film, ki je kdaj prejel nagrado, je bil leta 1966 Vojna in mir, ki traja 7 ur; noben film do zdaj še ni prejel vseh štirih nagrad (za glavno moško in žensko ter stransko moško in žensko), sta pa filma Vojna in mir in TV mreža pobrala tri nagrade v teh kategorijah. Le trije filmi so pobrali nagrade v kategorijah »velikih 5« (film, režiser, igralec, igralka, scenarij). To so Zgodilo se je neke noči (1934), Let nad kukavičjim gnezdom (1975) in Ko jagenjčki obmolknejo (1991). Rekordnih enajst nagrad so domov odnesli po trije filmi – Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev (2003), Titanik (1997) in Ben Hur (1959).
Jackson zanj odštel 1,6 milijona dolarjev
Zgodba o poimenovanju oskarja ni nova, je pa simpatična. Legenda pravi, da je knjižničarka na akademiji Margaret Herrick komentirala, da jo majhen zlati možic spominja na njenega strica Oscarja – in zgodovina ga od takrat naprej pozna po tem imenu. Čeprav morda na prvi pogled ni videti, je kipec dokaj težek – pri višini 35 centimetrov (prištejte še 13-centimetrski podstavek) tehta skoraj štiri kilograme. Zanj je leta 1999 največ, 1,54 milijona dolarjev, odštel legendarni Michael Jackson, ki je na dražbi kupil kipec za najboljši film iz leta 1939 V vrtincu.
V trgovinah s spominki si lahko v Hollywoodu kupite oskarja za prav posebne dosežke: najboljšo sestro ali brata, mamo, očeta, prijatelja, sosedo... (Foto: Reuters)
Novost letošnje podelitve je, da bodo nominiranci še pred začetkom slovesnosti oddali seznam ljudem, ki bi se jim radi zahvalili, in bodo v primeru njihove zmage in zahvalnega govora ta imena izpisana na ekranu. Tako bodo lahko 45 sekund, ki jih imajo na voljo za zahvalo, porabili za kaj bolj zanimivega in zabavnega. Tako vsaj vsi upamo.
